Na{ narod je dal v preteklosti vrsto znanstvenikov iz eksaktnih ved, ki so ustvarjali svoja dela v tujini in tujem jeziku, ker jim domovina takrat ni mogla nuditi ugodnih tal za razvoj in razmah. Mnogi na{i talenti so se tako uveljavili izven doma~ega okvirja, nekateri so se za nas izgubili, drugi pa so se vrnili.
Ime sestavljalca logaritemskih tabel Jurija Vege je po svetu dobro znano zlasti v matematiki, astronomiji, pa tudi ostalih tehni~nih vedah. O tem pri~ajo vedno nove izdaje teh tabel v ve~ jezikih vse do dana{njega ~asa. Toda malo takih, ki te knjige uporabljajo, hkrati ve, da je njihov avtor, ki se v starih izdajah, v nekaterih ameri{kih pa {e danes, imenuje Baron Georg Vega, Baron von Vega oz. Georg Freiherr von Vega, bil Slovenec, sin na{ega kmeta, ki je dobil baronski naziv le zaradi voja{kih in znanstvenih zaslug v 46. letu svoje starosti.
Vega ni samo kot matematik, ampak tudi kot u~itelj in kot odlo~en in preudaren oficir delal tako mnogostransko, razgibano in ble{~e~e, da njegova usoda, polna sprememb in nasprotij, {e vedno vzbuja zanimanje in `eljo po podrobni osvetlitvi, saj ta usoda ni brez ~ara neke romantike.
Jurij Vega se je rodil
23. marca 1754 v
Zagorici pri Morav~ah
kot sin preprostega kmeta Jerneja Vehe in njegove druge `ene Helene,
roj. Masel. [e kot dijak na gimnaziji in na liceju v Ljubljani je bil Jurij
vpisan kot Veha in v~asih kot Vecha. Kdaj in zakaj je tega spremenil v Vega,
ni dognano, znano je le, da je `e imel ta priimek, ko je prestopil k vojakom.
Poleg Jurija sta imela zakonca {e tri h~ere: Marijo, Jerico in Apolonijo. Vegov rojstni dom je bil tedaj preprosta lesena ko~a. Leta 1865 so tedanji lastniki dom pove~ali, prvotna lesena hi{ica se je ohranila kot gospodarski del novega poslopja. Leta 1904 so morali tudi to stavbo temeljito popraviti. Med drugo svetovno vojno so Nemci za`gali vas in Vegova rojstna hi{a je pogorela. Po vojni so zgradili novo stavbo, ki je danes spominska hi{a Jurija Vege.
Jurij je za~el leta 1767 obiskovati prvi razred jezuitske gimnazije v
Ljubljani in jo zaklju~il leta 1773. Njegova so{olca v gimnaziji sta bila
Anton Toma` Linhart in Jurij Gollmayer. Nato je po dveh letih {tudija na liceju
kot absolvirani filozof opravil zaklju~ni izpit iz fizike, matematike, logike
in metafizike.
Tentamen philosophicum ,
seznam vpra{anj iz tega zaklju~nega izpita, je ohranjen in shranjen v Matemati~ni
knji`nici v Ljubljani.
Jurijeva pot skozi Ljubljanske {ole je bila te`ka, saj je bil zaradi zgodnje o~etove smrti (1760) nekaj let vezan le na tujo podporo. Zasluga, da je lahko premagal gmotne te`ave in da se je zavedel svoje posebne nadarjenosti za matematiko, gre njegovemu profesorju matematike Maffeiju. Ta je znal v mladem Vegi vzbuditi ljubezen do matemati~nih ved in mu je dal potrebno podlago, da se je lahko pozneje sam izpopolnjeval. Svojo hvale`nost je biv{emu u~itelju Vega tudi javno izrazil, ko mu je maja 1800 posvetil drugo izdajo Logaritemsko-trigonometrijskega priro~nika.
Liceja se Vega s hvale`nostjo spominja tudi v ~etrtem zvezku svojih Matemati~nih predavanj , posve~enem kranjskim de`elnim stanovom, z besedami: 'Najlep{e pla~ilo za moje dosedanje matemati~no delovanje je v dovoljenju, da smem svetu javno povedati, da sem polo`il temelj svoji izobrazbi na ljubljanskem liceju... Vstop na to u~ili{~e spada med najsre~nej{e dogodke mojega `ivljenja...'
Po kon~anih {tudijah je bil Vega name{~en kot navigacijski in`enir v tedanji Notranji Avstriji, ki je obsegala tudi Kranjsko. Ker o tej njegovi slu`bi ni znano ni~ dolo~enega, njegovi biografi sodijo, da je ta ~as koristno uporabljal za svoje izpopolnjevanje v matematiki.
Pri in`enirskem poslu ni ostal dolgo. 7. aprila 1780 je vstopil kot prostak k topni~arskem polku. Vse njegovo nadaljnje `ivljenje pri~a, da je bil ta korak dobro premi{ljen in da si je izbral poklic, v katerem je lahko raz{iril svoje znanje in svoje zmo`nosti. Po enem letu slu`bovanja je dosegel ~in podporo~nika in le nekaj mesecev kasneje so mu poverili slu`bo u~itelja matematike na topni~arski {oli na Dunaju. To slu`bo je opravljal enajst let, sprva na tedanji topni~arski {oli, od leta 1786 pa kot profesor matematike pri bombardirskem koru.
Jurij Vega se je udele`il vojnih pohodov proti Turkom, Prusom in Francozom, sprva kot navaden vojak, kasneje pa je napredoval vse do barona.
Vega je bil prvi na{ doslej znani voja{ki strokovnjak nadpovpre~ne nadarjenosti. Ni bil le poveljnik in vojskovodja z oro`jem v roki, ampak predvsem miren, resnoben znanstvenik, ki je dosegal svoje sijajne uspehe v vojnah s prakti~no uporabo svojih teoreti~nih iznajdb. Vega je primer izrednega voja{kega talenta, ki je iz{el iz preproste slovenske kme~ke hi{e ter se s hrabrostjo, osebno energijo, umnostjo, preudarnostjo kljub te`avam priboril do visokega polo`aja, ki mu ga je morala priznati takratna dru`ba.
Kot u~itelj matematike na topni~arski {oli je Vega kmalu ugotovil,
da pou~ujejo brez primernih knjig in brez pravega sistema, zato se je lotil
pisanja u~benikov za svoj predmet. @e februarja 1782 je izdal na Dunaju
prvi zvezek svojih Matemati~nih predavanj z naslovom
Vorlesungen ueber die Mathematik. Vseboval je osnovne ra~unske operacije
s posebnimi {tevili in deloma tudi algebro v pribli`nem obsegu srednje{olske
snovi, brez strogega matemati~nega dokazovanja in brez preve~ konciznega
sklepanja. Zaradi posre~ene izbire snovi in zaradi njene metodi~ne prednosti
pred tovrstnimi u~beniki (preglednost, lahko razumljiva razlaga in jasna
sistematika) se je knjiga hitro uveljavila tudi na drugih {olah.
Vega je v svojem poklicu zgodaj spoznal pomanjkljivosti tedaj rabljenih logaritmovnikov. Da bi jih odpravil, se je z vso energijo in skrbnostjo sam lotil dela. Odslej se je s prera~unavanjem logaritmov ukvarjal vso drugo polovico svojega `ivljenja, ne da bi ga prekinil v vojnem ~asu. Delo, ~eprav te`avno, je {lo tako od rok, da je `e v novembru 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti, prera~unan na sedem decimalk, z naslovom: Logarithmische, trigonometrische, und andere zum Gebrauche der Mathematik eingerichtete Tafeln und Formeln . Knjiga obsega 24 raznih poglavij, med katerimi je treba omeniti {e obrazce iz sferi~ne trigonometrije, ki jih avtor podaja v logaritemski obliki. Vegova zasluga je zlasti v tem, da je izbolj{al ra~unanje logaritmov. Da bi pove~al preglednost tablic, je vpeljal nekatere prakti~ne novosti; tako je npr. prvi za~el uporabljati zvezdico kot opozorilo, da je treba vzeti prve tri {tevilke mantise iz naslednje mantisine skupine.
Logaritmovnik je po pravilnosti in mnogovrstnosti dale~ presegel vse druge tiste dobe, kar je priznala takratna strokovna kritika.
Leta 1784 je na Dunaju iz{el drugi zvezek njegovih Matemati~nih predavanj. Obsegal je predvsem geometrijo, poleg tega pa {e nauk o prakti~nem zemljemerstvu in infinitezimalni ra~un, ki se je kon~al z integracijo diferencialnih ena~b. Ta zvezek ni prinesel ni~ bistveno novega, nov je bil le na~in, kako je avtor predelal posamezne dele, zlasti odstavek o sto`ernicah. S to knjigo je Vega nastopil kot reformator topni~arskega {olstva, saj je bil prvi, ki je uvedel pri artileriji algebrajsko analizo in vi{jo matematiko. Knjiga je do`ivela osem izdaj.
Tretji zvezek Matemati~nih predavanj je Vega izdal l. 1788 na Dunaju. Peto predavanje iz tega zvezka je posve~eno teoriji parabole in njeni uporabi pri metanju bomb. V njem je tudi osnutek za sestavo pomo`ne tabele pri metanju bomb. Tretji zvezek je na novo iz{el {e {tirikrat.
Iz nekaterih zvezkov Matemati~nih predavanj so iz{li {e {tirje posebni natisi oziroma odlomki ter bro{ura z nekaterimi dostavki in popravki.
Leta 1792 se je Vega spet pri~el mo~neje ukvarjati z matematiko in je sklenil logaritemske tablice {e izpopolniti. Izdelal je obse`en delovni na~rt, ki je vseboval kar tri razli~ne logaritmovnike: mali priro~ni logaritmovnik za u~ence matematike, veliki logaritmovnik za matematike, astronome in pomor{~ake in novo izpopolnjeno izdajo logaritmovnika iz leta 1783 za u~itelje matematike. Na~rt je bil ogromen in je zahteval veliko dela in vztrajnosti. Sredi dela - `e naslednje leto - je moral z avstrijsko vojsko zopet na boji{~e, vendar je vseeno dovr{il tudi vse tri logaritmovnike. Za Vego se je za~ela najsvetlej{a, po uspehih in z dogodki najbogatej{a doba njegovega `ivljenja.
Sedemdecimalni mali logaritmovnik je iz{el dvojezi~no (nem{ko
in latinsko) z naslovom Logarithmisch-trigonometrisches
Handbuch... - Manuale logarithmico-trigonometricum... Vsebuje le dve
poglavji: Briggsove logaritme vseh naravnih {tevil od 1 do 101000 in
tabelo logaritmov trigonometri~nih funkcij. Vega je sam leta 1800 priredil
{e eno izdajo. Ta logaritmovnik je bil v letih 1857 - 1888 preveden v
osem jezikov. Od prve izdaje dalje velja za prototip logaritemskih in
trigonometrijskih knjig.
Najpopolnej{e in najznamenitej{e delo je veliki desetdecimalni
logaritmovnik, ki je iz{el dvojezi~no (nem{ko in latinsko) z naslovom:
Thesaurus logarithmorum completus .
Delo se odlikuje po veliki natan~nosti, ~eprav so
Gaussove pripombe glede natan~nosti temeljito omajale takratno
zaupanje matematikov v pravilnost logaritmovnika.
Kjub pomotam je Thesaurus neprecenljive vrednosti in {e do nedavnega je bil med redkimi ra~unskimi pripomo~ki, ki so se rabili pri zelo natan~nem ra~unanju. Zlasti pa je bil za zgled, primerjavo in preisku{njo skoraj vseh tabel in tablic, ki so za njim iz{le, pa tudi sam je do`ivel veliko ponatisov.
Kako je Vega sam cenil svoj veliki logaritmovnik, je najbolj razvidno iz pisma cesarju, v katerem ga prosi za dovoljenje, da sme Thesaurus njemu posvetiti.
Leta 1800 je vega izdal na Dunaju ~etrti zvezek Matemati~nih predavanj . V njem je posvetilo kranjskim de`elnim stanovom. Tudi ta zvezek se je odlikoval po jasnosti in umljivosti.
Ker je avtor znal obse`no in te`ko u~no snov tako mojstrsko prirejati v poljudno obliko, so do`iveli vsi {tirje zvezki njegovih Matemati~nih predavanj veliko ponatisov. V matemati~ni literaturi so iz njih ve~krat citirane nekatere definicije in izvajanja, tako npr. iz poglavij: algebre, sto`ernic, infinitezimalnega ra~una, celih {tevil, tabel in ravninske geometrije.
Vega je napisal {e osem pomembnih razprav
in spisov manj{ega obsega. Ta njegova dela segajo v matematiko, fiziko in
astronomijo, vsebujejo precej pestra tori{~a in nekaj prav specialnih
vpra{anj. O nekaterih so takratni nem{ki znanstveni ~asopisi objavljali
izvle~ke in ocene.
O tem, da je Vegovo znanstveno delo na{lo nadpovpre~no priznanje `e pri njegovih sodobnikih, pri~ajo ~asti, ki so mu jih izkazale razne znanstvene dru`be in ustanove. Tako je bil ~lan Akademije koristnih znanosti v Mainzu, Fizikalno-matemati~ne dru`be v Erfurtu, ^e{ke dru`be znanosti v Pragi in Pruske akademije znanosti v Berlinu ter dopisni ~lan Velikobritanske dru`be znanosti v Goettingenu.
O Vegovem dru`inskem `ivljenju je malo zanesljivo znanega. Starej{i biografi so zanikali, da je bil Vega o`enjen in da je imel otroke. O`enjen je bil od leta 1787 z Jo`efo, roj. Svoboda, po rodu iz Budejovic na ^e{kem, ki je umrla na Dunaju 7. julija 1800, stara komaj 29 let. Imela sta tri otroke. Iz vpisov v dunajskem mrli{kem oglednem zapisniku je razvidno, da sta h~erka Jo`efa in sin Henrik Franc umrla na Dunaju, tretji otrok Franc Jo`ef pa je umrl v Trstu, vsi {e zelo mladi.
17. septembra 1802 je Vega izginil in vsako iskanje je bilo brezuspe{no.
Devet dni pozneje so na{li njegovo truplo v Donavi. Okoli{~ine njegove
smrti pa so do danes ostale nepojasnjene. V
dunajskem mrli{kem oglednem zapisniku
je zapisano, da je po nesre~i utonil pri kopanju. Iz ugibanj,
govoric in raziskav se je s~asoma izlu{~ilo ve~ naslednjih, med seboj
razli~nih razlag: ali je {lo za nesre~o, za umor iz zavisti, za roparski
umor ali za samomor.
Po Vegovi smrti se je slovenski narod {e velikokrat spomnil na svojega slavnega rojaka, s proslavami njemu na ~ast, pa tudi s pesmimi, med katerimi so nekatere tudi ponarodele.
V novej{em ~asu je PTT Slovenije izdala znamko,
posve~eno Juriju Vegi, Banka Slovenije pa je na bankovcu
za 50 tolarjev upodobila Jurija Vego.
Jurij Vega je v sebi zdru`eval znanstveno izobrazbo in prakti~no sposobnost, kar je dano tako silno redkim in prav posebnim ~love{kim naravam. Ni bil matematik, ki bi delal v ospredju matemati~nih teoreti~nih raziskav tedanje dobe. Oprijel se je pisanja u~benikov in predvsem prera~unavanja logaritmov, podro~ja, ki je bilo takrat aktualno. Tega dela se je lotil z naravnost kme~ko trdovratnostjo, z neverjetno energijo, z vztrajnostjo in skrbnostjo - kar je pravzaprav na{a narodnostna poteza - in je uspel v svetovnem merilu.
Njegove logaritemske tablice pozna ves svet; nekatere, novim potrebam primerno predelane in izpopolnjene, so {e zdaj zelo raz{irjene in rabljene.
Smemo ga {teti med tiste na{e sinove, ki so z deli mednarodne veljave dokazali, da smo Slovenci del evropske celote, ki je soustvarjal in soustvaril evropsko kulturo, in da so tudi mali narodi potreben in ustvarjajo~ faktor evropske skupnosti. Jurij Vega je za nas izraz na{e umske mo~i in dokaz, da imamo resno znanstveno izro~ilo mednarodnega pomena. Njegovi dose`ki sodijo - ne glede na tuj izrazni jezik - v na{o slovensko kulturno zakladnico.
Vega, Georgio: Thesaurus logarithmorum completus, Lipsiae, 1794
^ermelj, Lavo: Jurij Vega, Ljubljana 1954
Pov{i~, Jo`e: Bibliografija Jurija Vege, Ljubljana 1974
Pov{i~, Jo`e: Jurij Vega, Ljubljana 1983
Sitar, Sandi: Jurij Vega v besedi in sliki, Ljubljana 1980
Sitar, Sandi: Jurij Vega, Ljubljana 1983
Kri`ani~, France: Kri`em po matematiki, Ljubljana 1960
Tropfke, Johannes: Geschichte der Mathematik, Berlin und Leipzig 1933
Cantor, Moritz: Vorlesungen über Geschichte der Mathematik, Leipzig 1894
Po zgoraj navedenih virih sta tekst izbrala, prepisala in oblikovala Tanja ^esnik in Jernej Ban s pomo~jo zapiskov z razstave ob 200 letnici Logaritmov, ki sta jo pripravila Agata Tiegl in prof. dr. Anton Suhadolc. Fotografije so bile prene{ene iz sestavka Jurij Vega (v angle{~ini) prof.Toma`a Pisanskega, ali pa so skenirane iz zgoraj navedenih virov.
Ljubljana, september 1995