V logaritmih trigonometri~nih funkcij zadnja Vegova decimalka ni veliko to~nej{a kakor Vlackova. Lahko trdimo, da Vega ni dovolj skrbel za popolno korekturo zadnje {tevilke. Potrebno bi bilo le, da bi svoje tabele enostavno primerjal z Briggsovo Trigonometria Britannica. O~ividno se Vegova obljuba, da bo dal cekin za vsako napako, odkrito v njegovem delu, ni nana{ala na zadnjo decimalko.
Na napake je opozoril {ele C. F. Gauss leta 1851 v znameniti razpravi Einige Bemerkungen zu Vegas Thesaurus Logarithmorum, s katero je ocenil Vegov logaritmovnik. Gauss je zelo dvomil, da bi bilo Vegi jasno, katere napake v logaritmih bi povzro~ale napa~en ra~un. V 18. stoletju si glede tega {e niso bili na jasnem. Niso se ozirali na to, ~e je bila zadnja decimalka v logaritmu napa~na tudi za ve~ enot. [ele Gauss je v tej razpravi postavil na~elo, da se morajo {tevila v tabelah kolikor mogo~e ujemati s pravo vrednostjo logaritmov in da med njimi ne sme biti ve~je razlike kakor pol enote v zadnji decimalki. Gaussovega na~ela se je dr`al tudi Vega, ki sam pravi, da je precej Vlackovih logaritmov popravil za eno mesto v zadnji decimalki. Tudi Gauss se je prepri~al, da so logaritmi prvega dela popolnoma pravilno izra~unani. Drugi del pa ni brez napak. Gauss opozarja, da bi bila Vego njegova ponudba drago stala, ko bi se bili ljudje za~eli ogla{ati za cekine. Godilo bi se mu bilo - pravi Gauss - kakor kralju [iramu, ki mu je zmanjkalo zrn, ko je hotel pla~ati izumitelja {aha.
Gauss je odkril tudi napako v ra~unski metodi. V Vegovih tabelah so logaritmi sinusov brez izjeme enaki vsoti logaritmov kosinusov in logaritmov tangent, kar pa seveda ni prav. Zdi se, da je Vega ra~unal logaritme tangent tako, da je logaritme kosinusov od{tel od logaritmov sinusov.
Gauss je s to svojo oceno Vegovega dela bistveno pripomogel, da se je takratno zaupanje matematikov v pravilnost logaritmovnikov temeljito omajalo in da so od tedaj naprej po vsem svetu za~eli s potrebnimi revizijami logaritemskih tabel.