Sredini seminarji v letu 2001

Zadnja sprememba: 15. marec 2002
Sredini seminarji v letu: 2002; 2000; 1999; 1998; 1997; 1996
1037. Sredin seminar, 19. december 2001, Aleš Mustar:

Request Tracker
projektno vodenje z open source rešitvami

Seminar je pripravljen v sodelovanju z LUGOSom.
Kaj je Request Tracker (RT)? RT je orodje, lahko bi rekli aplikacija, vendar je to nek skupek aplikacij, s katerimi lahko na zelo organiziran način vodimo projekte, zahtevke uporabnikov, rešujemo probleme v manjših, srednjih in tudi velikih podjetjih. Komu je aplikacija namenjena? Vsem, od tajnice, do finančnega sektorja, sektorja podpore uporabnikov, direktorja. Seveda pa so lahko vsi sektorji, tako kot v realnosti med seboj povezani. RT torej nudi tehnološko rešitev, s katero je mogoče na lahek način slediti spremembam posameznih problemov in projektov.
P.S. Pustil sem predavateljev izvorni (pod)naslov.
1036. Sredin seminar, 12. december 2001, Vladimir Batagelj:

Uvod v XML in XSL

V prvem delu smo si ogledali, kako lahko prikaz opisov pripravljenih v XML oblikujemo s prekrivnimi slogi (CSS). Na seminarju si bomo ogledali še oblikovanje z XSL (Extensible Stylesheet Language) - jezik za opis prikaza označenih besedil.
Nekaj naslovov.
1035. Sredin seminar, 5. december 2001. Egon Zakrajšek:

Žičnica

Pred časom smo na seminarju obravnavali verižnico in z njo povezan problem visečega mostu. Tedaj je eden od članov seminarja zastavil vprašanje, ali bi lahko tako modelirali tudi žičnico na Krvavcu.
Da, odgovor boste zvedeli v sredo.
1034. Sredin seminar, 28. november 2001. Vladimir Batagelj:

Uvod v XML in XSL

Na seminarju si bomo ogledali osnove sestava XML (Extensible Markup Language) za izgradnjo uporabniških označevalnih jezikov in jezika XSL (Extensible Stylesheet Language) za opis prikaza označenih besedil.
Nekaj naslovov.
1033. Sredin seminar, 21. november 2001. Egon Zakrajšek:

Ravnotežje sistema električno nabitih delcev

Na seminarju bomo obravnavali netrivialen sistem nelinearnih algebraičnih enačb, ki ga dobimo pri reševanju čudno postavljenega sistema električnih nabojev.
1032. Sredin seminar, 14. november 2001. Vladimir Batagelj:

Binomska porazdelitev

Na prejšnjem seminarju smo ob opisu generiranja naključnih grafov naleteli na vprašanje izračuna vrednosti binomske porazdelitve pri velikih n. Robert je na spletu našel članek Catherine Loader iz leta 2000, ki obravnava prav to vprašanje. Na seminarju bomo spoznali njene predloge in še nekaj podrobnosti o binomski porazdelitvi.
1031. Sredin seminar, 7. november 2001. Vladimir Batagelj in Matjaž Zaveršnik:

Poletna bera

Na seminarju bova predstavila dva dosežka nastala letošnje poletje:
1030. Sredin seminar, 17. oktober 2001. Matjaž Zaveršnik:

HTML in programčki napisani v Java2

Če želimo na svojih spletnih straneh straneh uporabiti programčke, napisane v jeziku Java2, naletimo na težavo, saj standardna značka APPLET novejših programčkov ne podpira. Uporabiti moramo drugačne rešitve, ki pa se razlikujejo glede na brskalnik, ki ga uporabljamo.
Na seminarju si bomo ogledali te rešitve za najpogostejše brskalnike (Internet Explorer, Netscape Navigator).
1029. Sredin seminar, 20. junij 2001. Vladimir Batagelj:

Slike v LaTeXu

Ogledali si bomo poti, kako v besedila opisana v LaTeXu vstavimo slike. Spoznali bomo tudi nekaj slogov, ki omogočajo dodatne učinke.
1028. Sredin seminar, 13. junij 2001. Vladimir Batagelj:

Slike v LaTeXu

Ogledali si bomo poti, kako v besedila opisana v LaTeXu vstavimo slike. Spoznali bomo tudi nekaj slogov, ki omogočajo dodatne učinke.
Na to temo sem pričel pripravljati sestavek, ki vsebuje tudi povezave na druga gradiva in potrebne programe.
1027. Sredin seminar, 6. junij 2001. Vladimir Batagelj:

Slike v LaTeXu

Ogledali si bomo poti, kako v besedila opisana v LaTeXu vstavimo slike. Spoznali bomo tudi nekaj slogov, ki omogočajo dodatne učinke.
1026. Sredin seminar, 30. maj 2001. Vladimir Batagelj:

Uporabe SVG

Ogledali si bomo novo različico dodatka Logo2SVG, ki omogoča zrcaljenje risbe ustvarjene v Logu v opisu te risbe v SVGju.
V drugem delu bom predstavil nekaj zamisli o 'interaktivnih dinamičnih' prikazih grafov in kako jih lahko izvedemo v SVGju.
Od Žige Turka pa naslednje vabilo:

Dr. Renate Fruchter, Director of Project Based Learning Laboratory (PBL Lab), Department of Civil and Environmental Engineering, Stanford University, USA, bo v četrtek, 31.5.2001 od 9:30 do 14:00; na FGG, Jamova 2, Ljubljana, svečana dvorana, II. nadstropje predstavila temo:

Pedagogical, Technical and Professional Issues of the Global Project Based Learning at Stanford

več na strani PBL.
1025. Sredin seminar, 23. maj 2001. Jezikovna sekcija SDI:

Terminološki slovar
Slovenskega društva Informatika

Slovar je bil predstavljen že na 1021. sredinem seminarju. Tokrat se bomo sprehodili skozi njegovo trenutno vsebino in ga poskusili na posameznih mestih dopolniti.
1024. Sredin seminar, 16. maj 2001. Primož Peterlin:

Krajevno prilagajanje programov
s programskim paketom GNU Gettext

Seminar je pripravljen v sodelovanju z Lugosom.
Uvodoma predstavimo model krajevnega prilagajanja programov, kot ga predlaga priporočilo POSIX. Med vsemi kategorijami krajevnega prilagajanja se omejimo na prevajanje komunikacije programa z uporabnikom, in predstavimo rešitev v sistemih GNU: programski paket GNU Gettext.
GNU Gettext je v petih letih obstoja postal de facto standardni sistem za krajevno prilagajanje prostih operacijskih sistemov. Po nekajletnem zatišju v zadnjih mesecih znova doživlja hiter razvoj. Ta bo posebej razveselil tudi Slovence, saj med drugim omogoča prilagajanje nekaterim posebnostim slovenščine, kot je denimo pestrost različnih množinskih oblik samostalnikov (1 datoteka, 2 datoteki, 3 datoteke, 5 datotek...).
1023. Sredin seminar, 9. maj 2001. Vladimir Batagelj:

TeXnikalije (NET.STY)

NET.STY je LaTeXov slog, ki ga uporabljamo pri pisanju knjige o analizi omrežij. Ogledali so bomo njegove sestavine in rešitve posameznih vprašanj, na katera naletimo pri pisanju obsežnejših besedil v LaTeXu.
Posebno obvestilo
V soboto, 12. maja 2001 gremo spet na tradicionalni izlet v Zagorico, rojstni kraj barona Jurija Vege. Ob 9h 30 se bomo zbrali v gostilni Vegov hram v Dolskem, od koder se bomo napotili do rojstne hiše velikega slovenskega matematika Jurija Vege.
Tam bo ob 11h kratka predstavitev njegovega življenja in dela ter prikaz novosti na Infomatu. Če bo vreme dopuščalo, bomo šli še na Miklavža. Ljubitelji zgodovine matematičnih znanosti pri nas in častilci našega slavnega znanstvenika in vojaka - vljudno vabljeni.
Tomaž Pisanski
1022. Sredin seminar, 18. april 2001. Josep Antoni Martin-Fernandez, Dept. Computer Sciences and Applied Mathematics, University of Girona (Catalonia-Spain):

Compositional data

Compositional data are by definition proportions of some whole, thus their natural sample space is the open simplex. Basic operations defined on the simplex induce a vector space structure that suggests us to develop also its algebraic-geometric structure: scalar product, norm, and distance.
On the other hand, the application of hierarchic methods of classification needs to establish in advance (some or all of) the following measures: difference, central tendency and dispersion. In the talk we'll present the requirements for these measures when the data are compositional and specific measures to be used with the most usual non-parametric methods of cluster analysis, that are in accordance with the nature of the data.
Certainly, the "Achilles heel" of above methodology is the presence of zero values in the data. Zero values are present in many applications as, for example, in a household budget spending nothing on the commodity group "tobacco and alcohol", or in a rock specimen containing "no trace" of a particular mineral. In compositional data we distinguish two kinds of zeros: essential zeros and rounded zeros. The zero in the household-spending pattern is essential. The zero in a particular mineral is usually a rounded zero, i.e. it indicates that no quantifiable proportion of the mineral can be recorded according to the accuracy of the measurement process. In hierarchical cluster analysis the presence of an essential zero in a component is an indication that the observation belongs to a different group and straightforward division of the sample is advisable.The principal problem refers to rounded zeros. In our talk we'll present a new method of replacement of zeros in compositional data.
Finally, we present some "open lines" of research and problems, which we will analyze in future.

Web-page: http://ima.udg.es/~jamf
e-mail: josepantoni.martin@udg.es

1021. Sredin seminar, 11. april 2001. Jezikovna sekcija SDI:

Spletni slovarček - skupni projekt slovenskih informatikov

Skrb za računalniško in informacijsko izrazje je v preteklih letih omogočila izdajo številnih slovenskih strokovnih knjig in revij, učbenikov in slovarjev, celo prevodov operacijskih sistemov. Nove tehnologije pa omogočajo hitrejše in boljše sodelovanje strokovnjakov ter vključevanje uporabnikov, zato tudi naglo nastajajo spletni slovarji vseh jezikov in področij. Prednost teh slovarjev je sprotno posodabljanje pa tudi splošna dostopnost.

Tak slovar pripravlja tudi jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. V želji, da bi pri njegovem oblikovanju zbrali čim več koristnih predlogov, želimo na Sredinem seminarju predstaviti njegovo zasnovo in razširiti krog sodelujočih v projektu.

1020. Sredin seminar, 28. marec 2001. Vladimir Batagelj:

SVG - omrežni opisi slik (novosti)

Novi omrežni standard za opise slik - SVG (Scalable Vector graphics) smo že spoznali na prejšnjih seminarjih. Na tem seminarju se bomo seznanili z nekaterimi novostmi o SVG. Podrobneje si bomo ogledali, kako lahko v programskem jeziku logo shranimo sled želvje grafike v obliki SVG.
1019. Sredin seminar, 21. marec 2001. Igor Dolinšek:

CIM in WBEM standardi

CIM in WBEM industrijski standardi pokrivajo podrocje nadzora in upravljanja racunalniskih sistemov, mrez in programov. Ti standardi predstavljajo tudi osnovo za Microsoftovo 'management' resitev WMI, ki je integralni del sistema Windows 2000. Na kratko bomo pregledali te standarde in si v zivo ogledali njihovo uporabo v Microsoftovi WMI resitvi in v eni od 'open source' resitev (projekt Pegasus).
1018. Sredin seminar, 14. marec 2001. Aleksandar Jurišić, Center za kriptografijo in računalniško varnost, Politehnika Nova Gorica:

ElGamalovi kriptosistemi

Leta 1976 sta Whit Diffie in Martin Hellman predstavila koncept kriptografije z javnimi ključi. Taher ElGamal je prvi pokazal kako lahko problem diskretnega logaritma uporabimo v kriptosistemih z javnimi ključi, vlada Združenih držav Amerike pa je na osnovi te metode razvila algoritem za digitalni podpis, ki je osnova računalniške varnosti.
Eliptične krivulje, ki so jih v začetku študirali zgolj iz teoretičnih razlogov, in ki so odigrale pomembno vlogo v dokazu zadnjega Fermatovega izreka -- najbolj slavnega matematičnega problema zadnjih 350 let, so se začele nedavno uporabljati pri algoritmih za faktorizacijo števil, dokazovanju nerazcepnosti števil in v kriptosistemih z javnimi ključi. Slednje sta leta 1985 predlagala Neal Koblitz in Victor Miller.
Eliptični kriptosistemi so varianta ElGamalovih kriptosistemov in med shemami z javnimi ključi nudijo največjo varnost glede na dolžino ključev. Zato omogočajo veliko učinkovitost programov in računalniške opreme, relativno majhne ključe ter s tem tudi krajše digitalne podpise in certifikate.
Eliptični kriptosistemi prestavljajo novo generacijo kriptosistemov z javnimi ključi in so vključeni v številne standarde, npr. IEEE P1363 in ATM.
Če bo čas dovoljeval, bomo predstavili grupo na eliptični krivulji nad končnim obsegom in matematično ozadje, ki je omogočilo prvo pametno kartico, ki ne potrebuje dodaten matematični koprocesor za digitalni podpis in njegovo preverjanje.
Predavanje bo primerno za širši krog poslušalcev.
1017. Sredin seminar, 7. marec 2001. akad. slikar Damijan Popovič:

Prikaz Vegove razstave na Infomatu

Leta 2000 je bila v Zagorici v okviru DMFA in Infomata Logine d.o.o. postavljena Vegova računalniška razstava, ki je doživela že dve ponovitvi (MORS, Sejem Alpe-Adria 2001).
Prikazali bomo zgradbo razstave in nekaj novosti, ki jih bomo vključili v naslednjo izvedbo razstave.
1016. Sredin seminar, 28. februar 2001. bo Roman Maurer:

Sistem za nadzor različic CVS

Sistem CVS razširja RCS in omogoča večim uporabnikom hkratno razvijanje. Uporablja ga večina večjih projektov za Linux, vključno s slovenjenjem KDE, ki ga bomo vzeli za primer. Ogledali si bomo osnovne ukaze za izdelavo skladišča datotek, urejanje, usklajevanje različic med več uporabniki, spremljanje sprememb in razvejevanje. Podani bodo primeri uporabe CVS v ukazni vrstici in v urejevalniku GNU Emacs.

Več informacij o CVS: http://www.cvshome.org/

1015. Sredin seminar, 21. februar 2001. Tomaž Pisanski:

Grafi na stropih naših gotskih cerkva

Pogled na obok gotske cerkve matematiku prikaže lep primerek grafa na ploskvi: sklepniki so vozlišča grafa, rebra so njegove povezave, poslikana polja pa so štirikotniška lica vložitve. Čeprav lahko najdemo t.i. "geometrijske vzorce" v gotskih cerkvah po vsej Evropi, bomo na konkretnih zgledih mojstrovin na naših tleh pokazali presenetljivo matematično zapletenost zvezdno-križnih mrežastih obokov nekaterih gotskih cerkva. Strukturo stropov lahko razložimo z nekaterimi transformacijami, ki manjše, preprostejše grafe preoblikujejo v večje. Pri tem zadoščajo transformacije, s katerimi je mogoče iz grafa tetraedra postopno zgraditi grafe preostalih štirih platonskih in vseh trinajst arhimedskih teles.
1014. Sredin seminar, 14. februar 2001. Vladimir Batagelj:

Analiza dvovrstnih omrežij

Spoznali bomo pojem dvovrstnih omrežij, kaj lahko z njimi počnemo in kako so podprta v Pajku. Ogledali si bomo tudi nekaj primerov: slovenske revije, poroke med dubrovniškimi plemiškimi družinami, Krempelovo nogometno omrežje, ...
1013. Sredin seminar, 7. februar 2001. Vladimir Batagelj:

Prikazi večrazsežnih podatkov

Spoznali bomo klasične in nekaj novejših prikazov večrazsežnih podatkov.
1012. Sredin seminar, 31. januar 2001. Ante Graovac, IRB, Zagreb:

O spektralnim gustočama u grafovima

Koncept spektralne gustoce odavno je nasao primjene u nuklearnoj fizici i fizici povrsina. Njegove primjene u kemijskoj teoriji grafova su relativno rijetke. Objasnit cemo kako se na osnovu poznavanja nizih momenata grafa, tj. na osnovu poznavanja kracih samovracajucih slucajnih setnji u grafu, mogu modelirati priblizne spektralne gustoce grafova. Modelne gustoce ce posluziti za procjenu tzv. ukupne energije grafa i drugih velicina od interesa za kemiju. Diskutirat ce se i ogranicene mogucnosti ovakovog modeliranja, jer numericki razlozi dopustaju razmatranje tek sasvim jednostavnih oblika probne gustoce-linearnih, pilastih, polukruznih, delta i slicnih jednostavnih funkcija.
1011. Sredin seminar, 24. januar 2001. Razgovor na temo:

Nova pravila za registracijo domen v .si

Predlog za temo je dal Žiga Turk. Temi so posvečeni tudi pomenki na news://news.arnes.si/si.org.arnes.domene Zgleda, da zamisli dozorevajo.
Na seminarju bo najprej Arnes predstavil svoj pogled na tematiko. Nato bomo prisluhnili mnenjem, pripombam in predlogom drugih udeležencev seminarja. Zatem pa bo čas za prosto razpravo.
1010. Sredin seminar, 17. januar 2001. Matjaž Željko:

Informacijski strežnik DMFA

Informacijski strežnik DMFA je spletni program (tj. CGI), ki uporabnikom (osnovnim oz. srednjim šolam) nudi popolno podporo vsem aktivnostim v zvezi z matematičnimi in fizikalnimi tekmovanji. Na seminarju bodo predstavljene logistika in diagram toka podatkov pri posameznih tekmovanjih ter prikazana ustrezna programska rešitev.
1009. Sredin seminar, 10. januar 2001. Vladimir Batagelj:

TeXnikalije, 2. del

1008. Sredin seminar, 3. januar 2001. Vladimir Batagelj:

TeXnikalije

Med novoletnimi prazniki sem si končno vzel čas za prenovitev TeXa na domačem računalniku. Namestil sem Ghostscript 6.50, GsView 3.5 in MiKTeX 2 b10. Stvar bom poskusil ponoviti na seminarju.
Če bo ostalo kaj časa, bom pokazal še, kako lahko na slike EPS kaj dodamo, in kako fotografije predelamo v risbe (v EPS ali SVG).
Sredini seminarji v letu: 2002; 2000; 1999; 1998; 1997; 1996