Sredini seminarji v letu 2002
Zadnja sprememba: 3. april 2003
Sredini seminarji v letu:
2001;
2000;
1999;
1998;
1997;
1996
1058. Sredin seminar, 4. december 2002,
Darko Bulat:
Muzej računalništva in informatike
""Muzej računalništva in informatike" (v nadaljevanju "muzej") je javni
zavod, ki združuje zastarelo računalniško opremo (strojno in programsko),
računalniške zapise na "starih" medijih, znanje o zgodovini ali celo
arheologiji računalništva in informatike, ter kadre.
Osnovni namen obstoja Muzeja je ohranjati staro tehnologijo in znanje o
njej, kar je vsekakor potrebno zaradi izjemno hitrega razvoja računalništva
in informatike. V eni človeški generaciji se je zvrstilo nekaj računalniških
generacij, vsem pa je skupno to, da se razen zadnjih dveh navadno ne
uporabljajo več."
Citirani stavki so iz osnutka koncepta Muzeja Računalništva in Informatike,
ki ga bom predstavil na Sredinem seminarju.
1057. Sredin seminar, 27. november 2002,
Vladimir Batagelj:
TeXnikalije - prosojnice v PDFju
Spoznali bomo, kako lahko sloga Seminar in
PDFscreen uporabimo za pripravo prosojnic v
PDFju.
1056. Sredin seminar, 20. november 2002,
Vladimir Batagelj:
TeXnikalije - sestavki v PDFju
PDF je zelo zanimiva oblika zapisa, ki omogoča pripravo
celovitih sestavkov z vgrajenimi slikami, povezavami in
tudi z Javascriptom podprtimi sodejnimi storitvami.
Na seminarju si bomo ogledali nekaj slogov (hyperref,
pdfscreen, prosper,...), ki omogočajo izkoriščanje
teh zmožnosti.
Izbrani spletni naslovi
1055. Sredin seminar, 13. november 2002,
Matjaž Željko:
Brihtnež
Na seminarju bo Matjaž Željko predstavil Brihtneža
http://www.dmfa.si/Brihtnez/BrihtnezIndex.html
V nadaljevanju se bomo pogovarjali o skrbi za računalniški podmladek.
1054. Sredin seminar, 23. oktober 2002,
Vladimir Batagelj:
Omrežja sklicevanj
Med danimi besedili (knjige, članki, ...) vpeljemo relacijo
Y 'se sklicuje na' X, ki določa omrežje sklicevanj. To je
irefleksivno in (skoraj) aciklično.
Začetki analize omrežij sklicevanj segajo v leto 1964,
ko je E. Garfield na primeru Asimove zgodovine razvoja
vedenja o DNA pokazal povezanost med pomembnostjo
posameznih dogodkov in njihovim mestom v omrežju.
Hummon in Doreian sta leta 1989 vpeljala tri uteži na
povezavah, ki omogočajo računsko določitev pomembnih
delov omrežja.
Na seminarju si bomo ogledali te rezultate in pokazali, kako
lahko Hummon-Doreianove uteži učinkovito izračunamo
tudi za velika omrežja. Ogledali si bomo tudi nekaj primerov
večjih omrežij sklicevanj dobljenih iz Web of Science
http://vlado.fmf.uni-lj.si/pub/networks/data/cite/
1053. Sredin seminar, 16. oktober 2002,
Michele Emmer (Dept. of Mathematics,
'La sapienza' - University of Rome, Italija):
Math & Cinema & Theatre
In the last years there has been an increasing
interest of mass media in mathematics. Several books,
which have achieved world-wide success, have been
published recently. I am thinking of the books written
by Simon Singh, Hans M. Enzensberger, and Apostolos
Doxiadis. At the same time playwright Tom Stoppard
wrote and directed a play titled tArcadiaT about a
young girl living in the nineteenth century who was
very interested in mathematics. There have also been
films and theatre productions, for instance the Proof
by David Auburn (winner of the Tony and Pulitzer
Prizes for 2001) or Infinities by Luca Ronconi and
John Barrow (Milan, 2002). Among the films we should
mention above all A Beautiful Mind (2002 Academy
Award), but there have been many more, for instance
the Cube by Vincenzo Natali, the PI by Darren
Aronofsky, the Moebius by Gustavo Mosquera, the Enigma
by Michale Apted, or the Australian film The Bank. It
is therefore evident that mathematics as a science, as
well as mathematicians, have been in the limelight in
the recent years, both on stage and on film screen.
The footage from various films, which I have chosen
for my presentation, clearly illustrates this point.
References:
M. Emmer, M. Manaresi, Mathematica, arte, tecnologia,
cinema. Springer, Milano, 2002 (English edition to appear)
1052. Sredin seminar, 9. oktober 2002,
Egon Zakrajšek, ml.:
Inventory Dynamics and Business Cycles:
What Has Changed?
Jonathan McCarthy, Egon Zakrajšek
Research Department, Federal Reserve Bank of New York,
Division of Monetary Affairs, Federal Reserve Board,
Washington D.C.
A number of recent studies have documented a significant
decline in the volatility of U.S. GDP since the mid-1980s.
One explanation for increased economic stability are the
effects of innovations in inventory management methods
associated with advances in information technology. We
examine this `better business practices' hypothesis using
monthly, industry-level data for U.S. manufacturing and
find limited support.
1051. Sredin seminar, 26. junij 2002,
Vladimir Batagelj in Matjaž Zaveršnik:
Trikotniška in mnogokotniška povezanost omrežij
Po daljšem počitku (pred počitnicami) bo danes
zopet Sredin seminar.
Na njem si bomo ogledali (nov) pristop k analizi
obsežnih omrežij, ki temelji na povezanosti s
'kratkimi' cikli.
1050. Sredin seminar, 8. maj 2002,
Egon Zakrajšek:
Trefethenov izziv
V časopisu SIAM News, Vol. 35, Number 1 je nekje na začetku februarja letos
prof. LLoyd Nicholas Trefethen z Oxford University ponudil 100.00 US$
posamezniku ali skupini, ki mu do 20. maja 2002 pošlje najnatančnejše
rezultate desetih numeričnih problemov. Za vsak problem je treba poslati samo
eno število in vodilne pravilne števke štejejo, vsak problem največ 10 števk.
Tako je maksimalen možen rezultatat 100 pravilnih števk. Prof. Trefethen svari,
da problemi niso preprosti in da ga bo 50 pravilnih števk prevzelo.
Na sredinem seminarju 8. maja 2002 bom opisal vseh deset problemov in pokazal
rešitve tistih, ki jih je uspelo rešiti bodisi meni ali komu od mojih
prijateljev.
1049. Sredin seminar, 3. april 2002,
Rok Vidmar:
Kaj zmore VMS s kopico računalnikov, 4. del
Na Spletu sem našel prezentacije, ki jih je pripravil
Keith Parris, ko je še delal v VMSengineering.
Uporabil jih bom, da bom povedal to-le zgodbo:
Digital je pred nekako dvajsetimi leti s svojim operacijskim
sistemom VMS omogočil povezovanje računalnikov v
kopico (cluster). Ogledali si bomo, kako, kaj so prednosti
in kaj te pri tem lahko lopne.
1048. Sredin seminar, 27. marec 2002,
Rok Vidmar:
Kaj zmore VMS s kopico računalnikov, 3. del
Na Spletu sem našel prezentacije, ki jih je pripravil
Keith Parris, ko je še delal v VMSengineering.
Uporabil jih bom, da bom povedal to-le zgodbo:
Digital je pred nekako dvajsetimi leti s svojim operacijskim
sistemom VMS omogočil povezovanje računalnikov v
kopico (cluster). Ogledali si bomo, kako, kaj so prednosti
in kaj te pri tem lahko lopne.
1047. Sredin seminar, 20. marec 2002,
Rok Vidmar:
Kaj zmore VMS s kopico računalnikov, 2. del
Na Spletu sem našel prezentacije, ki jih je pripravil
Keith Parris, ko je še delal v VMSengineering.
Uporabil jih bom, da bom povedal to-le zgodbo:
Digital je pred nekako dvajsetimi leti s svojim operacijskim
sistemom VMS omogočil povezovanje računalnikov v
kopico (cluster). Ogledali si bomo, kako, kaj so prednosti
in kaj te pri tem lahko lopne.
1046. Sredin seminar, 13. marec 2002,
Matjaž Željko:
Novosti pri Informacijskem strežniku DMFA
Informacijski strežnik DMFA Slovenije je spletni program, ki skrbi za
podatkovne baze in logistiko vseh tekmovanj v organizaciji DMFA.
Na seminarju bom predstavil letošnje posodobitve strežnika in
te"zave, s katerimi smo se organizatorji soočali v preteklem letu delovanja.
1045. Sredin seminar, 6. marec 2002,
Tomaž Pisanski:
Fermatov poslednji tango
Ogledali si bomo musical (na DVD)
'Fermatov poslednji tango',
ki temelji na rešitvi Fermatovega problema.
1044. Sredin seminar, 27. februar 2002,
Rok Vidmar:
Kaj zmore VMS s kopico računalnikov
Na Spletu sem našel prezentacije, ki jih je pripravil
Keith Parris, ko je še delal v VMSengineering.
Uporabil jih bom, da bom povedal to-le zgodbo:
Digital je pred nekako dvajsetimi leti s svojim operacijskim
sistemom VMS omogočil povezovanje računalnikov v
kopico (cluster). Ogledali si bomo, kako, kaj so prednosti
in kaj te pri tem lahko lopne.
1043. Sredin seminar, 20. februar 2002,
Vladimir Batagelj:
Omrežne drobtine
Na seminarju si bomo ogledali še en način, kako hitro
generirati naključne grafe Erdos-Renyijeve vrste.
Nato bom pokazal še
analizo
Reuterjevih sporočil
po 11. septembru, ki sem jo predstavil na letošnjem
Sunbeltu.
1042. Sredin seminar, 13. februar 2002,
Matjaž Zaveršnik:
JavaScript in dinamične spletne strani
Na seminarju si bomo ogledali nekaj primerov uporabe
programskega jezika JavaScript pri ustvarjanju dinamičnih
spletnih strani. Na primerih bomo videli, kako lahko
prenašamo podatke iz ene na drugo spletno stran, ter
kako lahko spreminjamo obliko in vsebino že prikazane
spletne strani
1041. Sredin seminar, 6. februar 2002,
Vladimir Batagelj:
Funkcije in objekti v Javascriptu, 4. del
Na seminarju bomo nadaljevali pogovor o objektnem
programiranju v Javascriptu. Tokrat bomo spoznali
tudi Actionscript - razširitev ECMAscripta za nadzor
prikazov v Flashu.
1040. Sredin seminar, 30. januar 2002,
Vladimir Batagelj:
Funkcije in objekti v Javascriptu, 3. del
Na seminarju bomo nadaljevali pogovor o objektnem
programiranju v Javascriptu.
1039. Sredin seminar, 23. januar 2002,
Vladimir Batagelj:
Funkcije in objekti v Javascriptu, 2. del
Na seminarju si bomo podrobneje ogledali objektno
programiranje v Javascriptu.
1038. Sredin seminar, 16. januar 2002,
Vladimir Batagelj:
Funkcije in objekti v Javascriptu, 1. del
Na seminarju si bomo podrobneje ogledali delovanje
funkcij in delo z objekti v Javascriptu.
Sredini seminarji v letu:
2001;
2000;
1999;
1998;
1997;
1996