Sredini seminarji v letu 2002

Zadnja sprememba: 3. april 2003
Sredini seminarji v letu: 2001; 2000; 1999; 1998; 1997; 1996
1058. Sredin seminar, 4. december 2002, Darko Bulat:

Muzej računalništva in informatike


""Muzej računalništva in informatike" (v nadaljevanju "muzej") je javni zavod, ki združuje zastarelo računalniško opremo (strojno in programsko), računalniške zapise na "starih" medijih, znanje o zgodovini ali celo arheologiji računalništva in informatike, ter kadre.
Osnovni namen obstoja Muzeja je ohranjati staro tehnologijo in znanje o njej, kar je vsekakor potrebno zaradi izjemno hitrega razvoja računalništva in informatike. V eni človeški generaciji se je zvrstilo nekaj računalniških generacij, vsem pa je skupno to, da se razen zadnjih dveh navadno ne uporabljajo več."
Citirani stavki so iz osnutka koncepta Muzeja Računalništva in Informatike, ki ga bom predstavil na Sredinem seminarju.
1057. Sredin seminar, 27. november 2002, Vladimir Batagelj:

TeXnikalije - prosojnice v PDFju


Spoznali bomo, kako lahko sloga Seminar in PDFscreen uporabimo za pripravo prosojnic v PDFju.
1056. Sredin seminar, 20. november 2002, Vladimir Batagelj:

TeXnikalije - sestavki v PDFju


PDF je zelo zanimiva oblika zapisa, ki omogoča pripravo celovitih sestavkov z vgrajenimi slikami, povezavami in tudi z Javascriptom podprtimi sodejnimi storitvami.
Na seminarju si bomo ogledali nekaj slogov (hyperref, pdfscreen, prosper,...), ki omogočajo izkoriščanje teh zmožnosti.
Izbrani spletni naslovi
1055. Sredin seminar, 13. november 2002, Matjaž Željko:

Brihtnež


Na seminarju bo Matjaž Željko predstavil Brihtneža
http://www.dmfa.si/Brihtnez/BrihtnezIndex.html
V nadaljevanju se bomo pogovarjali o skrbi za računalniški podmladek.
1054. Sredin seminar, 23. oktober 2002, Vladimir Batagelj:

Omrežja sklicevanj


Med danimi besedili (knjige, članki, ...) vpeljemo relacijo Y 'se sklicuje na' X, ki določa omrežje sklicevanj. To je irefleksivno in (skoraj) aciklično. Začetki analize omrežij sklicevanj segajo v leto 1964, ko je E. Garfield na primeru Asimove zgodovine razvoja vedenja o DNA pokazal povezanost med pomembnostjo posameznih dogodkov in njihovim mestom v omrežju. Hummon in Doreian sta leta 1989 vpeljala tri uteži na povezavah, ki omogočajo računsko določitev pomembnih delov omrežja.
Na seminarju si bomo ogledali te rezultate in pokazali, kako lahko Hummon-Doreianove uteži učinkovito izračunamo tudi za velika omrežja. Ogledali si bomo tudi nekaj primerov večjih omrežij sklicevanj dobljenih iz Web of Science
http://vlado.fmf.uni-lj.si/pub/networks/data/cite/

1053. Sredin seminar, 16. oktober 2002, Michele Emmer (Dept. of Mathematics, 'La sapienza' - University of Rome, Italija):

Math & Cinema & Theatre


In the last years there has been an increasing interest of mass media in mathematics. Several books, which have achieved world-wide success, have been published recently. I am thinking of the books written by Simon Singh, Hans M. Enzensberger, and Apostolos Doxiadis. At the same time playwright Tom Stoppard wrote and directed a play titled tArcadiaT about a young girl living in the nineteenth century who was very interested in mathematics. There have also been films and theatre productions, for instance the Proof by David Auburn (winner of the Tony and Pulitzer Prizes for 2001) or Infinities by Luca Ronconi and John Barrow (Milan, 2002). Among the films we should mention above all A Beautiful Mind (2002 Academy Award), but there have been many more, for instance the Cube by Vincenzo Natali, the PI by Darren Aronofsky, the Moebius by Gustavo Mosquera, the Enigma by Michale Apted, or the Australian film The Bank. It is therefore evident that mathematics as a science, as well as mathematicians, have been in the limelight in the recent years, both on stage and on film screen. The footage from various films, which I have chosen for my presentation, clearly illustrates this point.
References: M. Emmer, M. Manaresi, Mathematica, arte, tecnologia, cinema. Springer, Milano, 2002 (English edition to appear)
1052. Sredin seminar, 9. oktober 2002, Egon Zakrajšek, ml.:

Inventory Dynamics and Business Cycles: What Has Changed?


Jonathan McCarthy, Egon Zakrajšek
Research Department, Federal Reserve Bank of New York, Division of Monetary Affairs, Federal Reserve Board, Washington D.C.
A number of recent studies have documented a significant decline in the volatility of U.S. GDP since the mid-1980s. One explanation for increased economic stability are the effects of innovations in inventory management methods associated with advances in information technology. We examine this `better business practices' hypothesis using monthly, industry-level data for U.S. manufacturing and find limited support.
1051. Sredin seminar, 26. junij 2002, Vladimir Batagelj in Matjaž Zaveršnik:

Trikotniška in mnogokotniška povezanost omrežij


Po daljšem počitku (pred počitnicami) bo danes zopet Sredin seminar. Na njem si bomo ogledali (nov) pristop k analizi obsežnih omrežij, ki temelji na povezanosti s 'kratkimi' cikli.
1050. Sredin seminar, 8. maj 2002, Egon Zakrajšek:

Trefethenov izziv


V časopisu SIAM News, Vol. 35, Number 1 je nekje na začetku februarja letos prof. LLoyd Nicholas Trefethen z Oxford University ponudil 100.00 US$ posamezniku ali skupini, ki mu do 20. maja 2002 pošlje najnatančnejše rezultate desetih numeričnih problemov. Za vsak problem je treba poslati samo eno število in vodilne pravilne števke štejejo, vsak problem največ 10 števk.
Tako je maksimalen možen rezultatat 100 pravilnih števk. Prof. Trefethen svari, da problemi niso preprosti in da ga bo 50 pravilnih števk prevzelo. Na sredinem seminarju 8. maja 2002 bom opisal vseh deset problemov in pokazal rešitve tistih, ki jih je uspelo rešiti bodisi meni ali komu od mojih prijateljev.
1049. Sredin seminar, 3. april 2002, Rok Vidmar:

Kaj zmore VMS s kopico računalnikov, 4. del


Na Spletu sem našel prezentacije, ki jih je pripravil Keith Parris, ko je še delal v VMSengineering. Uporabil jih bom, da bom povedal to-le zgodbo: Digital je pred nekako dvajsetimi leti s svojim operacijskim sistemom VMS omogočil povezovanje računalnikov v kopico (cluster). Ogledali si bomo, kako, kaj so prednosti in kaj te pri tem lahko lopne.
1048. Sredin seminar, 27. marec 2002, Rok Vidmar:

Kaj zmore VMS s kopico računalnikov, 3. del


Na Spletu sem našel prezentacije, ki jih je pripravil Keith Parris, ko je še delal v VMSengineering. Uporabil jih bom, da bom povedal to-le zgodbo: Digital je pred nekako dvajsetimi leti s svojim operacijskim sistemom VMS omogočil povezovanje računalnikov v kopico (cluster). Ogledali si bomo, kako, kaj so prednosti in kaj te pri tem lahko lopne.
1047. Sredin seminar, 20. marec 2002, Rok Vidmar:

Kaj zmore VMS s kopico računalnikov, 2. del


Na Spletu sem našel prezentacije, ki jih je pripravil Keith Parris, ko je še delal v VMSengineering. Uporabil jih bom, da bom povedal to-le zgodbo: Digital je pred nekako dvajsetimi leti s svojim operacijskim sistemom VMS omogočil povezovanje računalnikov v kopico (cluster). Ogledali si bomo, kako, kaj so prednosti in kaj te pri tem lahko lopne.
1046. Sredin seminar, 13. marec 2002, Matjaž Željko:

Novosti pri Informacijskem strežniku DMFA


Informacijski strežnik DMFA Slovenije je spletni program, ki skrbi za podatkovne baze in logistiko vseh tekmovanj v organizaciji DMFA. Na seminarju bom predstavil letošnje posodobitve strežnika in te"zave, s katerimi smo se organizatorji soočali v preteklem letu delovanja.
1045. Sredin seminar, 6. marec 2002, Tomaž Pisanski:

Fermatov poslednji tango


Ogledali si bomo musical (na DVD)
'Fermatov poslednji tango',
ki temelji na rešitvi Fermatovega problema.
1044. Sredin seminar, 27. februar 2002, Rok Vidmar:

Kaj zmore VMS s kopico računalnikov


Na Spletu sem našel prezentacije, ki jih je pripravil Keith Parris, ko je še delal v VMSengineering. Uporabil jih bom, da bom povedal to-le zgodbo: Digital je pred nekako dvajsetimi leti s svojim operacijskim sistemom VMS omogočil povezovanje računalnikov v kopico (cluster). Ogledali si bomo, kako, kaj so prednosti in kaj te pri tem lahko lopne.
1043. Sredin seminar, 20. februar 2002, Vladimir Batagelj:

Omrežne drobtine


Na seminarju si bomo ogledali še en način, kako hitro generirati naključne grafe Erdos-Renyijeve vrste.
Nato bom pokazal še analizo Reuterjevih sporočil po 11. septembru, ki sem jo predstavil na letošnjem Sunbeltu.
1042. Sredin seminar, 13. februar 2002, Matjaž Zaveršnik:

JavaScript in dinamične spletne strani


Na seminarju si bomo ogledali nekaj primerov uporabe programskega jezika JavaScript pri ustvarjanju dinamičnih spletnih strani. Na primerih bomo videli, kako lahko prenašamo podatke iz ene na drugo spletno stran, ter kako lahko spreminjamo obliko in vsebino že prikazane spletne strani
1041. Sredin seminar, 6. februar 2002, Vladimir Batagelj:

Funkcije in objekti v Javascriptu, 4. del


Na seminarju bomo nadaljevali pogovor o objektnem programiranju v Javascriptu. Tokrat bomo spoznali tudi Actionscript - razširitev ECMAscripta za nadzor prikazov v Flashu.
1040. Sredin seminar, 30. januar 2002, Vladimir Batagelj:

Funkcije in objekti v Javascriptu, 3. del


Na seminarju bomo nadaljevali pogovor o objektnem programiranju v Javascriptu.
1039. Sredin seminar, 23. januar 2002, Vladimir Batagelj:

Funkcije in objekti v Javascriptu, 2. del


Na seminarju si bomo podrobneje ogledali objektno programiranje v Javascriptu.
1038. Sredin seminar, 16. januar 2002, Vladimir Batagelj:

Funkcije in objekti v Javascriptu, 1. del


Na seminarju si bomo podrobneje ogledali delovanje funkcij in delo z objekti v Javascriptu.
Sredini seminarji v letu: 2001; 2000; 1999; 1998; 1997; 1996