Sredini seminarji v letu 2000

Zadnja sprememba: 4. november 2000

Sredini seminarji v letu: 2001; 1999; 1998; 1997; 1996

1001. Sredin seminar, 8. november 2000, Vladimir Batagelj razgovor:

1001 Sredin seminar

Sprehodili se bomo po dosedanjih 1000 seminarjih in pomislili kako naprej.

1000. Sredin seminar, 25. oktober 2000, Egon Zakrajšek:

Spominjam se ...

Egon Zakrajsek bo pripovedoval stare racunalniske zgodbe, recimo kako "The Big Blue" sistemi niso (bili) odprti - niso (bili) tisto, cemur danes pravimo "Open Systems".

999. Sredin seminar, 18. oktober 2000, Richard M. Stallman / GNU, ZDA:

The Free Software Movement and the GNU/Linux Operating System

v sodelovanju z LUGOSom, ob 18h v dvorani Smelta v ljubljanskem WTC.

Na predavanju bo predstavil filozofsko podlago in za"cetke projekta GNU in prosto programje, nastajanje emacsa, govoril bo o licenci GPL in razvoju operacijskega sistema GNU/Linux ter sorodnih temah.
Predavanje bo v angle"s"cini.
Ve"c o njegovem obisku v Sloveniji na Lugosu.

998. Sredin seminar, 11. oktober 2000, Dunja Mladenić:

Data mining on knowledge extracted from the Web

Pogledali bomo primer uporabe metod za izkopavanje znanja na simboličnih podatkih zbranih na svetovnem spletu. Ob tem smo uporabili metode za izločanje podatkov (information extraction) na spletnih straneh različnih podjetij. Na tako izločenih podatkih smo uporabili tri algoritme za analizo podatkov (association rules, relational and propositional rules). Delo je rezultat sodelovanja IJS and CMU.

997. Sredin seminar, 13. september 2000, Matjaž Zaveršnik:

Naloge s 3. izbirnega tekmovanja iz programiranja ACM

Na seminarju bom predstavil naloge, ki so jih "studenti re"sevali na 3. izbirnem tekmovanju iz programiranja. Tekmovanje iz programiranja je namenjeno vsem "studentom Univerze v Ljubljani. Tekmujejo eno, dvo ali tro"clanske ekipe v tem, kdo bo v "cim kraj"sem "casu napisal ve"c programov, ki re"sijo zastavljene naloge. Najbolj"se ekipe se uvrstijo na regionalno, "ce so tam dovolj dobri pa tudi na svetovno prvenstvo "studentov v programiranju, ACM ICPC.

996. Sredin seminar, 6. september 2000, Vladimir Batagelj:

Nekaj uporab SVG

Ogledali si bomo nekaj uporab jezika SVG za pripravo omrežnih opisov slik.
Podrobneje bomo pogledali, kako naredimo prikazovalnik zaporedja slik (player).
Na koncu bomo spoznali Sunov jezik (uporaba XML) za opis elektronskih prosojnic. Ob tem bomo izvedeli, kako lahko pove"zemo XML in SVG.
Gradiva.

995. Sredin seminar, 30. avgust 2000, Uroš Slak :

BIND Domain Name System

Predavanje je namenjeno vsem uporabnikom in sistemskim administratorjem, ki želijo razumeti delovanje BIND DNS in konfigurirati DNS strežnike. Udeleženci bodo na seminarju spoznali osnove delovanja BIND DNS strežnikov. Naučili se bodo namestiti različne tipe imenskih strežnikov in konfigurirati odjemalce.

994. Sredin seminar, 16. avgust 2000, Vladimir Batagelj:

SVG - omrežni opisi slik, 2. del

Prihaja nov omrežni standard za opise slik - SVG (Scalable Vector graphics), ki temelji na XML. Stvar je toliko bolj zanimiva, ker so pri Adobu izdelali ustrezen vstavek (plug-in).
Na seminarju si bomo ogledali posamezne možnosti, ki jih ponuja SVG.

Seminarsko gradivo.

993. Sredin seminar, 9. avgust 2000, Vladimir Batagelj:

SVG - omrežni opisi slik

Prihaja nov omrežni standard za opise slik - SVG (Scalable Vector graphics), ki temelji na XML. Stvar je toliko bolj zanimiva, ker so pri Adobu izdelali ustrezen vstavek (plug-in).

Seminarsko gradivo.

992. Sredin seminar, 2. avgust 2000, Tomaž Pisanski:

Priprave na proslavo 200 letnice Vegovega baronstva

22. avgusta 2000 bo minilo točno 200 let odkar je bil Jurij Vega povzdignjen med barone. Ob tej priliki bomo na njegovi domačiji v Zagorici svečano odprli računalniško razstavo o njem.
Na seminarju bomo z računalnikom pokazali nekaj tehnoloških in idejnih prijemov, ki jih želimo vgraditi v to zanimivo sodobno razstavo.

991. Sredin seminar, v četrtek, 27. julij 2000, Roman Maurer, Aleš Košir in Marko Samastur :

Linux na konferencah

Roman Maurer bo predstavil obisk Linux Taga v Stutttgartu v začetku julija. Linux Tag je največja konferenčna in sejemska prireditev s področja Linuxa v Evropi.

Aleš Košir in Marko Samastur bosta predstavila Ottawa Linux Symposium, ki se je dogajal med 19. in 22. julijem. Ottawa Linux Symposium je tudi letos ena pomembnejših poletnih konferenc, kjer se je zvrstilo okrog 40 predavanj.

990. Sredin seminar, 26. julij 2000, Enzo Pavletič:

Java3D, 2. del

V seminarju mislim prikazati osnovne koncepte grafične knjižnice Java3D, kaj se da z njo delati in s praktičnimi enostavnimi primeri tudi pokazati kako se jo uporablja. Seminar je primeren za vsakogar, vendar nedvomno dosti več koristi bo imel tisti, ki pozna Javo ali vsaj OOP, ker bom pri razlagi uporabljal tudi dele kode primerov.

989. Sredin seminar, 19. julij 2000, Enzo Pavletič:

Java3D

988. Sredin seminar, 12. julij 2000, pesnik in esejist Vladislav Stres:

Uvod v vizualizacijo

Pozabavali se bomo z konativno polovico možgan.
Predstavil Vam bom uvod v vizualizacijo, ko bomo skupaj poizkušali ugotoviti skrito - simbolno govorico umetnin.
Biblijsko zgodbo o RAJU skozi umetniška dela starih civilizacij. Na to zgodbo pa se veže več drugih npr. Boj med ptičem in kačo, o vodi (s simbolom vode so označevali energijo). Tematik je več, sprehajali se bomo po bazi podatkov, ki sem jo ustvaril in si morebiti ogledali pr. prezentacijo na temo ozvezdja OIRIS podkrepljeno z slikami teleskopa Hubble in povezano z reliligioznimi umetninami....
Vizualizacija je posebna tehnika vpogleda, ko v postopku po vnosu podatkov v možgane zavestno izbrišemo ponem vnaprejšnjih sodb in znanj, saj le to onemnogoča AHA efekt ali uvid.
Več na omrežju.

987. Sredin seminar, 5. julij 2000, Matjaž Zaveršnik:

Uvod v Open Inventor

Open Inventor je knjižnica grafičnih objektov in podprogramov, ki omogoča izgradnjo prostorskih modelov.

986. Sredin seminar, 28. junij 2000, Matija Grabnar:

Perlovska pametovanja

Perl se je iz jezika za sistemsko administracijo razvil v eno glavnih orodij za razvoj internetnih aplikacij. Začeli bomo z osnovami Perla (za tiste, ki se vedno živijo v Cejščini), potem pa povedali nekaj o objektnem programiranju, CPANu in modulih, ki se tam dobijo.

985. Sredin seminar, 14. junij 2000, Vladimir Batagelj:

Hiperbolična geometrija
5.del - Uporabe in programi

Hiperbolična geometrija ima pomembno vlogo pri prikazu obsežnih omrežij, ker omogoča izvedbo posebne oblike 'ribjega očesa' - združuje celovit pogled na celotno omrežje in podroben prikaz okolice izbrane točke.
Na nekaj seminarjih nameravam predstaviti matematično ozadje hiperboličnih prikazov.
Izbrani omrežni naslovi

984. Sredin seminar, 7. junij 2000, Miha Vuk:

COM in COM+

COM je Microsoftova verzija samostojnih objektov, kot so naprimer tudi Corba in Java Beans. Pišemo in uporabljamo jih lahko v večih jezikih, kar zares omogoča povezljivost in večkratno uporabnost kode. Poleg tega sistem skrbi tudi za varnost in nam omogoča izvajanje na drugem računalniku. COM+ (v Windows 2000) nadgrajuje COM z zbirko dodatnih možnosti, ki omogočajo hitrejši razvoj poslovnih aplikacij in hitrejše prilagajanje objektov novim potrebam. Gre za novo tehnologijo, o kateri bo verjetno še dosti govora.

983. Sredin seminar, 31. maj 2000, Vladimir Batagelj:

Hiperbolična geometrija
4.del - Poincaréjeva neevklidska geometrija - lastnosti

982. Sredin seminar, 24. maj 2000, Vladimir Batagelj:

Hiperbolična geometrija
3.del - Poincaréjeva neevklidska geometrija

981. Sredin seminar, 17. maj 2000, prof. Edward R. Vrscay, University of Waterloo, Kanada:

From Fractal Image Compression to ODEs:
Solving Inverse Problems Using Contraction Maps

Povzetek je na tem naslovu.
Ta dan ima prof. Vrscay tudi predavanje na SDRV na FER. Preberite podrobnosti.

980. Sredin seminar, 10. maj 2000, Vladimir Batagelj:

Hiperbolična geometrija
2.del - Möbiusove in neevklidske transformacije

979. Sredin seminar, 3. maj 2000, Vladimir Batagelj:

Hiperbolična geometrija
1.del - inverzija na krog

978. Sredin seminar, 19. april 2000, Jure Pompe in Kristijan Cafuta:

Virtualna univerza

Cilj projekta je poenostaviti uporabo interneta v pedagoskem procesu. Ekipa Virtualne univerze je v ta namen razvila posebna programska orodja, ki omogocajo predavateljem, da s pomocjo parih klikov na internetu objavijo denimo stara izpitna vprasanja, seznam dodatne studijske literature, svoje clanke, napovedi oziroma povzetke predavanj, datume izpitnih rokov, obvestila o prestavljenih oziroma odpadlih predavanjih in vajah ipd, kar bomo tudi prikazali na nekaj primerih. Poleg tega bomo prikazali, kako se uporabljajo spletne strani Virtualne univerze. Na koncu bo priloznost za diskusijo in izmenjavo predlogov ter pripomb na izvedbo.

977. Sredin seminar, 12. april 2000, Žiga Turk:

PBL - projektni študij s pomočjo WWW

18:00-20:00, na Fakulteti za gradbeni"stvo in geodezijo, Sve"cana dvorana, II. nadstropje.

Program: 1) Uvod Prof. Ziga Turk, Univerza v Ljubljani. V cem je pomen PBL, zakaj v njem sodelujemo, kaj se lahko iz njega nau�imo. 2) High Five PBL: Problem-, Project-, Product-, Process-, People- based Based Learning Dr. Renate Fruchter, Stanford University, Palo Alto, ZDA. �tudij PBL si je zamislila in ga vodi Dr. Fruchterjeva. V predavanju bo predstavila osnovne principe tega nacina �tudija in izku�nje pedagogov. To predavanje bo potekalo "na daljavo" iz ZDA, v angle�cini. 3) PBL v zivo Tomo Cerov�ek, Univerza v Ljubljani. Inz. Cerov�ek je �tudent na podiplomskem �tudiju na FGG in se je v �t. letu 1998/99 udelezil programa PBL. Iz prve roke bomo izvedeli, kako delo poteka. Povzetek: PBL je oblika projektnega ucenja, ki ga organizira Univerza Stanford, ZDA, za podiplomce �tudente gradbeni�tva in arhitekture. V njem sodelujejo univerze iz ZDA in Evrope, zadnji dve leti tudi iz Univerze v Ljubljani. Razen dveh osebnih srecanj, �tudij v celoti poteka na daljavo. Za delo, predavanja in pogovor na daljavo se uporablja izkljucno Internet. �tudentom predavajo vodilni ameri�ki profesorji, arhitekti in inzenirji iz prakse. Namesto vaj se oblikujejo skupine treh �tudentov. V vsaki so arhitekt, gradbenik- konstruktivec in gradbenik-organizator, ki morajo izdelati arhitekturo, nacrt in plan gradnje za stavbo. Dodeljen jim je tudi lastnik oz. investitor. Clani skupine so iz razlicnih koncev sveta, zato so pri delu prisiljeni uporabljati orodja Interneta za delo na daljavo. Poleg vrhunskega teoreticnega znanja, ki ga dobijo na predavanjih, se �tudenti pri takem nacinu dela spoznajo z najnovej�imi informacijskimi tehnologijami, naucijo se sporazumevanja v mednarodnem prostoru in ob projektu spoznajo z nacinom razmi�ljanja kolegov iz sorodnih poklicev. Vse to so dragocene izku�nje za delo na globalnem trzi�cu, ki ga povezujejo informacijske tehnologije. Uciteljem nam PBL daje nekaj idej, kako organizirati del dodiplomskega in podiplomskega �tudija; med �tudenti pa predavanje morda koga navdu�ilo, da se bo programa PBL udelezil. # NEW PHONE NUMBERS # NEW PHONE NUMBERS !!! # Ziga Turk, Assoc.Prof., Univ. of Ljubljana, # Faculty of Civil and Geodetic Engineering # MAIL: FGG-IKPIR, Jamova 2, 1000 Ljubljana, Slovenia # FAX:+386.1.4250.693, PHONE:+386.1.4768.622 # HTTP://itc.fgg.uni-lj.si/~zturk/

976. Sredin seminar, 5. april 2000, Vladimir Batagelj:

Bitne slike

Zadnji petek sem predaval o bitnih slikah na seminarju iz digitalne fotografije za učitelje. Na seminarju bom nekatere stvari ponovil.

975. Sredin seminar, 29. marec 2000, Matjaž Gams razgovor:

Informacijski družbi na rob

V ponedeljek je bila v skup"s"cini predstavitev pogledov ustanov in posameznikov na temo Slovenija in informacijska dru"zba. Na seminarju bi tudi spregovorili o tej tematiki.

974. Sredin seminar, 22. marec 2000, Primož Jakopin:

CORTES - internetna zbirka besedil

Tema prispevka je Cortes (akronim iz angl. CORpus of TExts in Slovenian), korpus, kjer so za 112 slovenskih literarnih del (3.1 milijonov besed) v obliki konkordancnika dostopne vse besede in fraze z vrstico sobesedila, dodana sta pa se dva frekvencna slovarja: najprej vse (170.000) besedne oblike, urejene po abecedi zacetkov, potem pa se koncev, tako imenovani odzadnji slovar.
Predstavljeni so nastanek, ustroj in okvir Cortesa, ki je dostopen preko streznika Filozofske fakultete v Ljubljani, poleg tega pa se nekaj podatkov o drugih internetnih besedilnih zbirkah in o tem, kako naprej.

973. Sredin seminar, 15. marec 2000, Egon Zakrajšek:

Lastna nihanja paličja

V enem od prejšnjih seminarjev smo obravnavali upogib paličja; to pot si bomo ogledali lastna nihanja takega paličja. Pri tem bomo videli netrivialno uporabo singularnega razcepa dveh matrik.

Gradivo MM

972. Sredin seminar, 8. marec 2000, Vladimir Batagelj:

Vaje iz reševanja problemov

Za uvod si bomo pogledali video z naslovom Programerji (BBC prime).
Pred dnevi sem si nabavil knjigo Z. Michalewicz in D.B. Fogel: How to Solve It: Modern Heuristics. Poskusili bomo rešiti nekaj nalog iz nje.
Na koncu si bomo pogledali še nalogo, ki me muči zadnje dni: kako v dani (konveksni) lik ali na oblo razmestiti n točk, tako da bodo čimbolj narazen?

971. Sredin seminar, 1. marec 2000, Egon Zakrajšek:

Ravnotežje paličja

Paličje je mehanska struktura zgrajena iz elastičnih palic, ki so vrtljivo povezane med seboj. Kako se takšno paličje upogne pod bremenom?

Gradivo MM

970. Sredin seminar, 23. februar 2000, Vladimir Batagelj izbor video posnetkov na temo:

Zanimivosti iz računalništva

Kot sem prejšnjo sredo obljubil, to sredo ne bom predaval. Ker ni bilo drugih kandidatov, sem pripravil nekaj zanimivih video posnetkov.
Prvi bo o tem, kako se je razvilo objektno programiranje (Simula, Xerox Parc, SmallTalk, ...). Naslednji bo o informacijski vojni.

969. Sredin seminar, 16. februar 2000, Vladimir Batagelj:

LaTeX, PDF in prosojnice

Seminar je nadaljevanje 962. seminarja. Pogledali si bomo, kako v LaTeXu v besedilo vključimo slike in kako naredimo prosojnice. Posebej se bomo zadržali pri pripravi besedil in prosojnic v obliki PDF (Portable Document Format).
Gradivo.

968. Sredin seminar, 9. februar 2000, Vladimir Batagelj:

CSS in aktivni omrežni sestavki

Spoznali bomo, kako lahko z uporabo CSS (Cascading Style Sheets) in Javascripta poljubno razmeščamo dele besedila po zaslonu in dosežemo razne zanimive učinke.
Gradivo.

967. Sredin seminar, 2. februar 2000, prof. Jovan Dj. Golić, Univerza v Beogradu:

Combinatorial Aspects of Stream Cipher Cryptanalysis

Seminar je združen s Seminarjem iz kriptografije.

A survey of recent contributions to the cryptanalysis of stream ciphers will be presented. Emphasis will be put on novel approaches, concepts, and results. Related open mathematical and research problems, most of them of combinatorial nature, will be pointed out.

CRYPTO-GRAM

v četrtek 3. februarja, 2000, ob 14h (Jadranska 19/III-Plemljeva soba) pa bo drugo predavanje Renato Menicocci in Jovan Dj. Golić:

Edit Probability Correlation Attack on Bilateral Stop/Go Generator

966. Sredin seminar, 26. januar 2000, Andrej Mrvar:

Pajčevine

Meseca septembra sva se (Vladimir Batagelj in Andrej Mrvar) spet udeležila tekmovanja v risanju grafov, ki je tokrat potekalo v Pragi. Tekmovanje je objavljeno na WWW, ocenjevanje pa se izvede v okviru konference Graph Drawing. Letos sva bila prvič prisotna tudi na konferenci, tako da sva videla tudi kako izbor najboljših poteka. Na seminarju si bomo pogledali opise 'letošnjih' grafov in nagrajene prikaze.
V preostanku časa si bomo pogledali še kaj je bilo v zadnjem času dodanega v program Pajek.

965. Sredin seminar, 19. januar 2000, Tomaž Pisanski:

Magma

Kupili smo 'site licence' za magmo, avstralski sistem za simbolno računanje, ki je predvsem primeren za delo z algebrskimi strukturami, omogoča pa tudi delo z grafi.
Prikazali bomo nekaj preprostih zgledov dela z magmo v upanju, da bo število uporabnikov tega sistema pri nas kmalu naraslo. Radi bi čimprej našli najboljši način povezav naših, domačih, programov z magmo. čeprav najbrž magma ne bo spodrinila drugih sistemov za simbolno računanje, pa je matematično znanje vtkano v njej zagotovilo, da je postala pripomoček, ki se ga matematikom splača naučiti.

964. Sredin seminar, 12. januar 2000, Janez Brank:

R-drevesa

R-drevo je podatkovna struktura za shranjevanje in učinkovit dostop do velikih količin prostorskih podatkov. Zgleduje se po B-drevesu, le da so ključi tu točke (ali pa hiperkvadri) v večdimenzionalnem realnem prostoru. Predstavil bom več različic R-dreves in osnovne operacije na njih (dodajanje, brisanje, iskanje, začetna izgradnja drevesa za dano množičo ključev), pa tudi nekaj preprostih poskusov matematične analize njihovega delovanja.

963. Sredin seminar, 5. januar 2000, Marko Grobelnik:

Kako naredimo podatkovno skladišče?

Ogledali si bomo kako iz podatkov, ki so shranjeni npr. v Accessu ali čem boljšem, naredimo podatkovno skladišče. Začeli bomo s podatkovno bazo z nekaj tabelicami, končali pa bomo z večdimenzionalnim pregledovanjem teh podatkov - vse skupaj bo potekalo interaktivno za računalnikom.