Sredini seminarji v letu 1997

Zadnja sprememba: 6. januar 1998
Sredini seminarji v letu: 2000; 1999; 1998; 1996
868. Sredin seminar, 17. december 1997, Vladimir Batagelj:

Sigma.cls

Pred "casom me je Janez "Zerovnik prosil za pomo"c pri pripravi sloga (za LaTeX) za pripravo knji"zic za zbirko Sigma, ki ga je oblikovala Metka "Zerovnik.
Ta 'weekend' sem pripravil prvi pribli"zek sloga SIGMA.CLS. Na seminarju bom pokazal, kako se to po"cne in pojasnil posamezne re"sitve.
867. Sredin seminar, 10. december 1997, Vladimir Batagelj:

Vtisi z ICCE'97

Prej"snji teden sem se udele"zil sre"canja ICCE'97 (Internatiobal Conference on Computers in Education), ki je bilo v Kuchingu, Sarawak, Malezija.
Na seminarju bom predstavil svoje vtise o konferenci in ob njej.
866. Sredin seminar, 3. december 1997, Matija Lokar:

ACM International Collegiate Programming Contest 1997/98

Od leta 1977 organizacija ACM prireja tekmovanje studentov v programiranju. Letos se je tekmovanja udelezila tudi ekipa studentov FMF.
Na seminarju si bomo ogledali nekaj podrobnosti o samem tekmovanju, predstavili vtise z letosnjega tekmovanja in si predvsem ogledali naloge z letosnjega tekmovanja.
865. Sredin seminar, 26. november 1997, Andrej Mrvar in Vladimir Batagelj:

Novosti v programu Pajek

V zadnjem "casu je bil program Pajek dopolnjen z ve"c novimi zmo"znostmi. Za uporabnike bo najbr"z posebej dobrodo"sla mo"znost uporabe makrojev. Na seminarju bomo spoznali vse pomembnej"se novosti.
Obse"zno zalogo grafovskih podatkov predstavljajo genealogije - rodovniki. Zato Pajek pozna tudi obliko zapisa GED (nekak"sen standard v rodoslovju). Spoznali bomo tudi dva zanimiva grafa: Erdosev graf (graf Erdosevih soavtorjev in njihovih soavtorjev) in graf TCS (Theoretical Computer Science), ki opisuje mentorstva pri doktoratih iz teoreti"cnega ra"cunalni"stva. ... in "se marsikaj ...
Program Pajek za PC je prosto dostopen na naslovu
http://vlado.fmf.uni-lj.si/pub/networks/pajek/
864. Sredin seminar, 19. november 1997, Vladimir Batagelj:

Drobtine (3.del)
Risanke

Na seminarju si bomo ogledali, kako lahko z uporabo ve"csli"cnih GIFov ustvarimo risanke. Spoznali bomo, kako lahko v ta namen uporabimo Logo. Nadzor nad prikazovanjem lahko v omre"znih sestavkih dose"zemo z JavaScriptom.
863. Sredin seminar, 12. november 1997, Silvo Lipov"sek in Dejan Podgor"sek:

Novosti pri IBM

POZOR: Seminar je ob 18h v stolpnici TR3 pri Maxiju.
v sredo vas ob 18:00 vabimo na kratko predavanje o
18:00 AS/400 in 64-bitnem op.sistemu OS/400 - Silvo Lipovsek
18:30 novostih na UNIX sistemih RS/6000 - Dejan Podgorsek
18:45 o 64-bitnem operacijskem sistemu AIX 4.3 - Dejan Podgorsek
19:15 o SSA diskih - Dejan Podgorsek
19:30 vprasanja in odgovori
Upam, da so teme dovolj zanimive in da se boste odzvali v velikem stevilu.
Predavanje bo v IBM ucilnici, ki se nahaja v pritlicju stolpnice TR3. (bivsa Iskrina stolpnica nasproti Maximarketa)
862. Sredin seminar, 5. november 1997, Marko Grobelnik:

(Uvod v) Sistemsko programiranje v WinNT/95

Na seminarju (in morda se kaksnem po tem) si bomo ogledali nekaj osnov operacijskih sistemov WinNT in Win95 s strani programiranja v Win32 API.
Ogledali si bomo skupine sistemskih klicev, med katerimi bodo tudi: pridobivanje informacij o sistemu, splosna knjiznica, delo s pomnilnikm (Virtual Memory, Heap, Memory Mapped Files), procesi, niti, DLLji, medprocesna komunikacija, sinhronizacija med procesi, Registry, Sockets, Datoteke in I/O, timerji...
861. Sredin seminar, 29. oktober 1997, Andrej Gogala:

Borza predsedni"skih kandidatov

Leta 1988 so trgovci na elektronski borzi Univerze v Iowi napovedali izid ameriskih predsedniskih volitev na dve desetinki odstotka natancno. Podoben trg bo letos organiziran na Internetu in bo skusal napovedati izid slovenskih predsedniskih volitev.
Volitve: Borza predsedni"skih kandidatov.
860. Sredin seminar, 22. oktober 1997, Miha Kralj:

VisualAge for Java

V navdusenju, s katerim racunalniska industrija govori o Javi, so poslovna uporabnost sodobnega modela omreznega racunalnistva ne omenja dovolj pogosto. Za pravo poslovno uporabo Jave je obicajno premalo orodij, s katerimi bi razvojniki predelali in razsirili obstojece aplikacije, da bi jih lahko skozi Java aplete uporabljali na Inter/intra/extranetu.
IBM VisualAge for Java ni nobeno revolucionarno novo orodje. IBM v svoji druzini orodij VisualAge ze vrsto let podpira razlicne programske jezike in platforme, obenem pa je usmerjen v cim krajsi razvojni cas aplikacij. VisualAge for Java je le zadnji clan druzine, ki zaradi popularnega jezika (Jave) tako zelo odmeva v IT svetu.
Na predavanju boste slisali predvsem IBM-ov pogled na Javo ter pregled izdelkov in projektov v Javi. Predstavljen bo konceptni model programiranja z VisualAge for Java ter opisan postopek ovijanja - predelave obstojecih aplikacij v Javo.
859. Sredin seminar, 15. oktober 1997, Vladimir Batagelj:

Drobtine (2. del)

Ker so/ste me zopet vsi 'pustili na cedilu', sem zopet 'odprl predal'. V njem sem na"sel nekaj (koristnih) prijemov za pripravo omre"znih sestavkov.
Glej gradivo.
858. Sredin seminar, 1. oktober 1997, Andrej Mrvar in Vladimir Batagelj:

Tekmovanja v risanju grafov
(1994), 1995, 1996, 1997

Letos je bilo "ze "cetrto tekmovanje v risanju grafov. Na teh tekmovanjih uspe"sno sodelujeva (Andrej in Vlado) od leta 1995 naprej.
Na seminarju bova predstavila rezultate zadnjih treh tekmovanj.
Glej GD'97.
857. Sredin seminar, 17. september 1997, Rok Vidmar:

Astrologija

Kar nekaj ra"cunalni"skih programov prikazuje dogodke, ki jih opazujemo na nebu. Predstavil bom tistega, ki (razvit na UNIXu) te"ce tudi na VMSu: Astrolog.
856. Sredin seminar, 10. september 1997, Darko Zupani"c:

Voyager

Voyager je platforma za izdelavo mreznih aplikacij. Uporablja tako tradicionalne tehnike distribuiranega programiranja kot tehnike distribuiranega programiranja, ki temeljijo na agentih. Vsebuje superset lastnosti ORB (Object Request Brokers) in agentnih platform. Voyager omogoca remote uporabo Java razredov brez spreminjanja kode, distribuirano ohranjanje objektov, mobilnost objektov, izdelavo avtonomnih agentov, raznovrstna sporocanja, varnost,... Voyager je 100% napisan v Javi. Vse to omogoca enostavno in ucinkovito izdelavo kompleksnih mreznih aplikacij.
855. Sredin seminar, 3. september 1997, Vladimir Batagelj in Andrej Mrvar:

Prikazi (ve"crazse"znih) podatkov

Prikazi (vizualizacija) podatkov se, ustrezno programsko podprti, vsebolj uveljavljajo kot orodje za pregledovanje in preiskovanje podatkov ter za predstavitve rezultatov.

VRML (Virtual Reality Modeling Language) in prosto dostopni prikazovalniki zanj so omogo"cili razmeroma enostavno pripravo trorazse"znih predstavitev tudi na osebnih ra"cunalnikih. Pomembna lastnost VRML je mo"znost potovanja po/v ustvarjenem prikazu - egocentri"cni pogled.

Na seminarju si bomo ogledali nekaj novej"sih pristopov prikazovanju podatkov in nekaj primerov uporabe VRML pri prikazovanju ve"crazse"znih podatkov.

"clanek

854. Sredin seminar, 27. avgust 1997, Rok Vidmar:

"Zive efemeride (4. del)

Kar nekaj ra"cunalni"skih programov prikazuje dogodke, ki jih opazujemo na nebu. Predstavil bom tistega, ki (razvit na UNIXu) te"ce tudi na VMSu: Xephem.
Poudarek pa bo seveda predvsem na Oson"ju, ne na programu.
853. Sredin seminar, 20. avgust 1997, Rok Vidmar:

"Zive efemeride (3. del)

Kar nekaj ra"cunalni"skih programov prikazuje dogodke, ki jih opazujemo na nebu. Predstavil bom tistega, ki (razvit na UNIXu) te"ce tudi na VMSu: Xephem.
Poudarek pa bo seveda predvsem na Oson"ju, ne na programu.
852. Sredin seminar, 13. avgust 1997, prof. Laurence I. Gould z oddelka za fiziko univerze v Hartfordu (CT):

Reflections of the Relevance of Nonlocality for Physics, Cognitive Science and the Philosophy of Mind: Bohm, Pribram, and Beyond...

An explanation of the significance of nonlocality in quantum and classical physics is related to the possibility of making new and useful inroads into cognitive science as well as into the philosophy of mind. This is elucidated by first exhibiting analogies between Bohm's ontological interpretation of quantum theory and Pribram's holonomic theory of brain processing in perception. The part that nonlocality plays in relating those two models is then probed at a deeper level called "generalized nonlocality" (GENNL). In GENNL the fundamental dynamical description of a physical system is expressed by integrodifferential equations. In particular, it is demonstrated how GENNL can augment both the ontological interpretation and the holonomic theory as well as interrelate them, thus promoting wider vistas for the understanding of both. A brief description of a nonlocal connectionist model and a nonlocal model for the propagation of nerve impulses in the cortex further illustrate how GENNL is relevant to understanding the brain. The paper concludes with a discussion of some philosophical implications of nonlocality for cognitive science and the philosophy of mind.
851. Sredin seminar, 6. avgust 1997, prof. Laurence I. Gould z oddelka za fiziko univerze v Hartfordu (CT):

Computer Algebra for Lagrangian, Hamiltonian, and Autonomous Systems

This describes some computational physics I have done that determines, in part, how one can obtain symbolic solutions (to arbitrary order of approximation in the independent variable such as the "time") to any set of the fundamental equations of motion, Hamilton's equations, that are used to describe many-particle systems (such as those that may be found in chemical kinetics or those exhibiting chaos). I wrote a user-friendly program in MACSYMA that enables one to obtain such solutions; the program can handle Hamiltonian-type autonomous as well as non-autonomous systems of differential equations. The program also interrelates, e.g., the Hamiltonian and Autonomous routines with those for a Lagrangian. The program can also be used for educational purposes.
850. Sredin seminar, 30. julij 1997, Rok Vidmar:

"Zive efemeride (2.del)

Kar nekaj ra"cunalni"skih programov prikazuje dogodke, ki jih opazujemo na nebu. Predstavil bom tistega, ki (razvit na UNIXu) te"ce tudi na VMSu: Xephem.
Poudarek pa bo seveda predvsem na Oson"ju, ne na programu.
849. Sredin seminar, 23. julij 1997, Rok Vidmar:

"Zive efemeride

Kar nekaj ra"cunalni"skih programov prikazuje dogodke, ki jih opazujemo na nebu. Predstavil bom tistega, ki (razvit na UNIXu) te"ce tudi na VMSu: Xephem.
Poudarek pa bo seveda predvsem na Oson"ju, ne na programu.
848. Sredin seminar, 16. julij 1997, Darko Zupani"c:

Uporaba logi"cnega programiranja z omejitvami pri dolo"canju prostorske strukture polipeptidnih molekul

Eden najvecjih izzivov na podrocju molekularne biologije je dolocitev tridimenzionalne prostorske strukture proteinov iz zaporedja aminokislin v proteinski verigi. Poleg biolosko-kemijskih postopkov obstaja vec racunalniskih pristopov, ki pomagajo pri dolocitvi tridimenzionalne strukture proteina.
Na iskanje naravne strukture molekule lahko gledamo kot na optimizacijski problem, kjer iscemo strukturo molekule z najmanjso energijo. Nasa metodologija temelji na logi"cnem programiranju z omejitvami (Constraint Logic Programming). Molekula je opisana z relacijami (omejitvami) med atomi. LPO program doloci priblizno prostorsko strukturo molekule, ki ji potem specializiran program CHARMM doloci dejansko strukturo.
Razne modele in preiskovalne metode smo preiskusili na treh majhnih, vendar prakticno ze zanimivih molekulah (2 in 6 aminokislin).
847. Sredin seminar, 9. julij 1997, Andrej Mrvar:

Novosti v programu Pajek

Programski paket Pajek je namenjen analizi velikih omrezij. Prva verzija programa je bila predstavljena na Sredinem seminarju 29. januarja 1997. Od takrat je bilo v program vkljucenih kar nekaj novih algoritmov za analizo omrezij (iskanje fragmentov, centrov, ...), vkljuceni so bili dodatni algoritmi za slikovne predstavitve omrezij (moznost uporabe treh razseznosti, avtomaticna generiranja slik) in dodana izhoda v formata EPS in VRML.
Na seminarju bo na nekaj tipicnih primerih uporabe predstavljena trenutna verzija programa Pajek.
846. Sredin seminar, 2. julij 1997, Rudi Bric (Hermes SoftLab):

Kako se da tudi poslovno uspe"sno izkori"s"cati znanje ?

845. Sredin seminar, 18. junij 1997, D. J. Klein (Texas A & M University @ Galveston):

Geometry on Graphs

Graphs as representations of molecules seemingly retain information about only a portion of the molecular characteristics, especially as regards molecular geometry, so that it becomes of key interest just as to what the limitations might be to the encoding of geometric aspects in (molecular) graphs. First there is a question of a metric or distance function on a graph. Besides the usual "shortest-path" distance function on graphs several other intrinsic metrics are noted, including: the "resistance" distance, two "square-rooted" distance functions, and a "quasi-Euclidean" distance function. Same of these alternatives to the standard shortest-path metric in addition to the triangle inequality also satisfy the "tetrahedron inequality" as well as higher-order "n- simplex inequalities". For some of these new metrics there are several neat mathematical characterizations. The possibility of correlations between these intrinsic metrics and extrinsic metrics associated with embeddings in Euclidean space (such as realized with corresponding molecules) is considered.
Further, granted a distance function, there are possible a variety of consequent intrinsic graph-theoretic quantities or invariants defined through analogies to quantities or invariants defined in Euclidean geometries. 5everal such quantities include: linear curvature, torsion, Gaussian curvature, and a sequence of volumina measures. Though many of these quantities are defined for small parts of a graph, overall graph invariants may be constructed via summation aver global sets of such (local) parts. For example the sequence of volumina measures (used in conjunction with an intrinsic metric) for a graph G leads to graph invariants involving: the mean distance between pairs of vertices of G ; the mean area spanned by triples of vertices of G ; the mean volume spanned by quartets of vertices of G ; etc. Indeed even further mean powers of these different quantities may be considered to generate a double sequence of invariants. The mean first and second powers of these volumina measures appear in several mathematical theorems. Thence there arises the possibility of some sort of "graph geometry". Though enticingly suggestive, the chemical utility of such graph invariants remains an open (and interesting) question.
844. Sredinem seminar, 11. junij 1997, Toma"z Pisanski:

Grafolo"ska numerologija

843. Sredin seminar, 4. junij 1997, Toma"z Pisanski:

Rast grafov

Pojem rasti (growth) je v zadnjih desetletjih povzro"cil precej"snjo revolucijo pri "studiju grup. V resnici pa gre le za poseben primer rasti grafov. Ko je bil tu na obisku Tom Tucker, sva zapisala nekaj osnovnih izrekov na podro"cju rasti grafov. Zgleda, da je nekaj med njimi novih.

Naj bo r izbrano vozli"s"ce v grafu G. Naj a[k] ozna"cuje "stevilo vozli"s"c v G, ki so na razdalji k od r. Zanima nas rodovna funkcija f(x) zaporedja {a[k]}:

f(x) = 1 + a[1] x + a[2] x^2 + ...
Recimo, tole lahko poka"zemo:
"ce sta G in H grafa, prvi s korenom r, drugi s korenom p, tedaj je njun kartezi"cni produkt G x H zakoreninjen v (r,p) in velja:
f(G x H,x) = f(G,x) f(H,x)
842. Sredin seminar, 28. maj 1997, Vladimir Batagelj:

Drobtine

Zopet sem izvisel - in bom moral sam nekaj pripraviti.
Tokrat bodo na 'jedilniku' drobtine:
841. Sredin seminar, 21. maj 1997, Andrej Bauer:

Skupina za programske jezike na CMU

Predstavil bom delo skupine POP (Principles of Programming) na Carnegie Mellon University, ki je ena izmed najvecjih in najboljsih skupin za teorijo programskih jezikov.

Med drugim bom predstavil:

840. Sredin seminar, 14. maj 1997, Marjeta Cedilnik:

Kvantifikacija kvalitete -- mere kompleksnosti softwara

Opisala bom nekaj metrik za merjenje kompleksnosti programov, ki jih je definiral Tom McCabe, znane pod imenom "McCabe metrics". Govorila bom tudi o povezavi teh metrik s planom testiranja in o avtomatiziranem testiranju.

Ko je gospod McCabe uvedel te metrike, je najprej organiziral seminarje, kjer je pouceval, kaj te metrike so, kako se jih dobi in njihovo uporabo v testiranju. Pozneje pa je sklenil racunanje avtomatizirati in je preusmeril svojo firmo v izdelavo enega samega proizvoda - programski paket "McCabe tools", ki ga bom na kratko demonstrirala.

Na koncu pa se lahko pogovarjamo se o zivljenju in studiju v ZDA.

839. Sredin seminar, 7. maj 1997, Vladimir Batagelj:

Metadata

Meta-podatki (metadata) so podatki o podatkih.

Na seminarju bom predstavil dva predloga uporabe meta-podatkov na omre"zju:

Glej "se izbor strani.
838. Sredin seminar, 23. april 1997, Boris Horvat:

Giueppe Tartini, matematik ali "sarlatan

Giueppe Tartini, matematik ali "sarlatan (matematico o dilettante)? (povzetek referata, ki je bil predstavljen na Tartinijevem simpoziju v Piranu 5. aprila 1997)

Da je bil Tartini (1692 - 1770) izvrsten glasbenik in komponist, o tem ni dvoma. Razen ukvarjanja s prakti"cnimi zadevami komponiranja pa so ga zanimale tudi teoreti"cne osnove glabe, predvsem glasbene harmonije. Rezultat njegovega ukvarjanja s to tematiko je knjiga Traktat o glasbi, ki temelji na pravilni znanosti o harmoniji (Trattato di musica secondo la vera scienza dell'armonia) (1754). V tej knjigi je uporabljal nekatere matemati"cne konstrukte, izpeljave in dokaze, s pomo"cjo katerih je razlagal zakonitosti v glasbeni harmoniji. V referatu bomo sku"sali oceniti veljavo in domet Tartinijevih matemati"cnih izvajanj in s tem pomen njegovih glasbenih teorij.

Najprej moramo upravi"citi mogo"ce nekoliko grobo zvene"c naslov Matematico o dilettante?. Diletant je beseda italijanskega izvora, ki nima negativnega predznaka, ampak samo ozna"cuje osebo, ki se z dolo"ceno aktivnostjo ne ukvarja profesionalno. Na primer dilettante di musica je pomenilo amaterskega, ljubiteljskega glasbenika (it. dilettare = zabavati se), ki je lahko prav tako kvaliteten kot profesionalni glasbenik. Slovenski prevod naslova referata Matematik ali "sarlatan? pa je nesre"cno izpadel, saj je "sarlatan nekaj drugega kot diletant; predvsem ima negativni predznak in pomeni osebo, ki sku"sa z gostobesednostjo (fr. ciarlare = "cvekati) prepri"cati druge, da je strokovnjak na nekem podro"cju, "ceprav za to nima potrebnega znanja.

V resnici pa lahko za Tartinijevo matemati"cno prakso uporabimo obe zna"cbi. Na eni strani je bil diletant, saj je, "ceprav brez formalne matemati"cne izobrazbe, pri razlaganju harmonije uporabljal pojme iz geometrije kroga in aritmetike ulomkov.

Na drugi strani pa bi mu lahko celo o"citali "sarlatanstvo, saj gostobesednost, ki njegov tekst dela te"zko berljiv in mestoma celo nerazumljiv, zakriva njegovo diletantstvo.

Sam Tartini je o svojem teoreti"cnem delu v glasbeni teoriji imel zelo visoko mnenje, kar se vidi iz na"cina kako se obra"ca bralcu v omenjenem Traktatu. Iz kasnej"sih spisov lahko vidimo, da je bilo zanj "zivljensko razo"caranje, da njegovega teoreti"cnega dela in prispevka glasbeni teoriji niso znali primerno ceniti. Celo ve"c, upravi"cene kritike Traktata s strani svojih sodobnikov je odlo"cno zavra"cal. Dokazane mu napake v Traktatu je imel za nebistvene za veljavnost njegove teorije.

Povzemimo na kratko smisel Tartinijevega Traktata. Kot vsak drug fiziklani pojav se tudi glasba oziroma glasbena harmonija da opisati s pomo"cjo matemati"cnih sredstev. V primeru glasbene harmonije gre za preprosta razmerja celih "stevil, za razumevanje katerih zadostuje najbolj enostavno znanje iz aritmetike. S pomo"cjo aritmetike lahko torej opisujemo harmonska razmerja, ne moremo pa ni"cesar dokazovati, saj glasba biva neodvisno od matematike. Prav tukaj se za"cnejo in hkrati kon"cajo, torej vrtijo na mestu, Tartinijeve spekulativne matemati"cne teorije, ko je v tradiciji starogr"skih mislecev posku"sal na podlagi "stevilskih teorij dokazovati glasbeno harmonijo. "Se ve"c, Tartini je verjel, da je ponovno odkril pozabljeno starogr"sko znanost o univerzalni harmoniji, ki bi naj bila podlaga kozmi"cnemu redu.

Ce Tartini ne bi bil tak glasbenik in komponist, bi njegovi drugi 'konji"cki', matematika, muzikologija, filozofija, bili najverjetneje "ze zdavnaj pozabljeni. Tako pa se ukvarjamo z njimi ne zaradi njihove vrednosti po sebi oziroma njihovega prispevka v zgodovino teh znanosti, ampak zaradi bolj"sega razumevanja Tartinija - glasbenika.

837. Sredin seminar, 16. april 1997, Marko Grobelnik:

C++ za tiste, ki znajo C (2.del)

Kot ze naslov pove, bom na seminarju skusal predstaviti C++ kot diff do Cja. Okoli C++sa se dviguje na trenutke mnogo prahu - po mojem mnenju po nepotrebnem. Mnogi (B., D., I. , V., ...) si vest operejo s stavkom: "Ah, preskocil bom C++ in bom sel kar direktno na Javo!". Drugi (E., R., ...) pravijo, da sta K&R povedala ze vse in je vse ostalo le nek "macro predprocesor", ki dela zmesnjavo. Tretji (I., ...), ki pa so le redki, spet prisegajo na jezik, ki se ze v imenu hvali, da je objektiven in v pogovoru dajo vedeti, da so ostali jeziki neobjektivni. Cetrti (I., J., ...) prisegajo na jezik za klepetanje, peto skupino (M., V., ...) je premamilo klikanje v prerociscu in jezik, ki se tam uporablja. Nekateri (B., V., T., ...) trdijo, da je vse povedano z jezikom doticnega gostilnicarja.

No, kaj reci na vse to. Prvim bi se dalo odgovoriti, da ni problem v C++su, pac pa v objektnem programiranju, ki ga bodo morali osvojiti tudi v Javi in se njihova trditev da razumeti tudi kot: "Kar lahko storim jutri, ne bom poskusal danes.", drugim bi preprosto rekel, da se motijo, s tretjimi in cetrtimi se je tezko pogovarjati, peti in sesti, pa ze spoznavajo svojo zmoto.

Seminar ni misljen kot "program spreobracanja" ampak kot "prijazno informiranje" o prijemih, povecini objektnega programiranja, ki jih nudi C++, nahajajo pa se tudi v drugih tovrstnih jezikih v bolj ali manj podobnih formah.

836. Sredin seminar, 9. april 1997, Marko Grobelnik:

C++ za tiste, ki znajo C

Kot ze naslov pove, bom na seminarju skusal predstaviti C++ kot diff do Cja. Okoli C++sa se dviguje na trenutke mnogo prahu - po mojem mnenju po nepotrebnem. Mnogi (B., D., I. , V., ...) si vest operejo s stavkom: "Ah, preskocil bom C++ in bom sel kar direktno na Javo!". Drugi (E., R., ...) pravijo, da sta K&R povedala ze vse in je vse ostalo le nek "macro predprocesor", ki dela zmesnjavo. Tretji (I., ...), ki pa so le redki, spet prisegajo na jezik, ki se ze v imenu hvali, da je objektiven in v pogovoru dajo vedeti, da so ostali jeziki neobjektivni. Cetrti (I., J., ...) prisegajo na jezik za klepetanje, peto skupino (M., V., ...) je premamilo klikanje v prerociscu in jezik, ki se tam uporablja. Nekateri (B., V., T., ...) trdijo, da je vse povedano z jezikom doticnega gostilnicarja.

No, kaj reci na vse to. Prvim bi se dalo odgovoriti, da ni problem v C++su, pac pa v objektnem programiranju, ki ga bodo morali osvojiti tudi v Javi in se njihova trditev da razumeti tudi kot: "Kar lahko storim jutri, ne bom poskusal danes.", drugim bi preprosto rekel, da se motijo, s tretjimi in cetrtimi se je tezko pogovarjati, peti in sesti, pa ze spoznavajo svojo zmoto.

Seminar ni misljen kot "program spreobracanja" ampak kot "prijazno informiranje" o prijemih, povecini objektnega programiranja, ki jih nudi C++, nahajajo pa se tudi v drugih tovrstnih jezikih v bolj ali manj podobnih formah.

835. Sredin seminar, 2. april 1997, Andrej Gogala:

10. konferenca Unicode (2. del)

Drugi del porocila z Unicode konference bo namenjen pregledu internacionalizacije v Javi in primerjavi z ze obstojecimi sistemi.

Ker je Java predvsem namenjena uporabi v svetovnem spletu, je internacionalizacija zelo pomemben del standardnega programskega vmesnika. Java je bila od samega zacetka zasnovana za tako uporabo, saj je osnovni znakovni tip zasnovan na Unicodu. V razlicici 1.1 pa so avtorji programskemu vmesniku dodali se kopico objektov, ki sluzijo internacionalizaciji.

834. Sredin seminar, 26. marec 1997, Andrej Gogala:

10. konferenca Unicode

Od 10. - 12. marca je v Mainzu v Nemčiji potekala 10. Unicode konferenca. Hkrati z izidom nove verzije standarda (2.0) se pojavljajo tudi prvi produkti za širšo uporabo, ki uporabljajo Unicode. K temu je precej prispeval tudi razmah Interneta. Tudi zato je bilo na konferenci največ pozornosti namenjeno internacionalizaciji Interneta in njegove paradne storitve, svetovnega spleta.

Na seminarju bomo naredili pregled zanimivejših tem s konference. Največ pozornosti bomo posvetili internacionalizaciji svetovnega spleta. Pogledali bomo kaj ponujajo najnovejši standardi in kateri problemi še niso rešeni. Poleg tega bomo predstavili še kaj je novega v verziji 2.0 Unicode standarda, kako je narejena internacionalizacija Jave v JDK 1.1 in ostale zanimivosti.

833. Sredin seminar, 19. marca 1997, Vladimir Batagelj:

TDS in MiKTEX (2. del)

Zadnjo sredo smo ve"cino "casa porabili za predstavitev TDS (TeX Directory Structure - predlog enovite organizacije TeXovih datotek). To sredo bomo opravili drugi del naloge - prikaz name"s"canje MiKTEXa od za"cetka do konca.

Maja 1996 se je kon"cno pojavila izvedba TEXa za okolji Windows 95 in NT - MiKTEX, ki jo je pripravil Christian Schenk.
Zadnja razli"cica je MiKTeX 1.07 (8 M) (februar 1997; podrobnosti). Ta ima "ze vgrajeno podporo za PostScript.
Za hitro pregledovanje datotek DVI si velja namestiti program DVIWIN. Priporo"cam tudi uporabo urejevalnika TextPad (navodila).

832. Sredin seminar, 12. marec 1997, Vladimir Batagelj:

MiKTEX

Maja 1996 se je kon"cno pojavila izvedba TEXa za okolji Windows 95 in NT - MiKTEX, ki jo je pripravil Christian Schenk.
Zadnja razli"cica je MiKTeX 1.07 (8 M) (februar 1997; podrobnosti). Ta ima "ze vgrajeno podporo za PostScript.
Za hitro pregledovanje datotek DVI si velja namestiti program DVIWIN. Priporo"cam tudi uporabo urejevalnika TextPad (navodila).

Na seminarju bom prikazal name"s"canje MiKTEX od za"cetka do konca.

Glej seminarsko gradivo.

831. Sredin seminar, 5. marec 1997, Izidor Jerebic:

Objective-C

Seminar bo imel (vsaj) tri dele. Prvi del bo predstavitev jezika Objective-C. V drugem delu bomo obdelali primere uporabe dinamicnih lastnosti jezika za resevanje nekaterih splosnih programerskih problemov - to dandanes imenujejo "design patterns". Prikazana bo uporaba pri splosnih "container" objektih, realizacija distribuiranih objektov, realizacija modularnega programa, realizacija "adaptor" objektov, in resevanje problemov pri gradnji graficnega uporabniskega vmesnika. Ce bo se cas in zanimanje, pa si bomo na koncu ogledali OpenStep API.

O jeziku Objective-C in OpenStep-u lahko zveste veliko na http://www.next.com.

830. Sredin seminar, 26. februar 1997, Edward Kirby (Resource Use Institute, Pitlochry, Scotland, UK):

How can we recognise genus in practical situations?

Predavanje bo kemijsko obarvano in govori o uporabi topolo"ske teorije grafov v teoreti"cni kemiji ogljikovih ter drugih poliederskih spojin. (T.P.)
829. Sredin seminar, 19. februar 1997, Mi"so Brus:

Vektorizacija rasterske slike z RXVectorjem

Vsebina:
828. Sredin seminar, 12. februar 1997, Ale"s Ko"sir in Primo"z Peterlin:

Slovenski "crkovalniki in international ispell

Na kratko bomo obnovili zgodovino slovenskih "crkovalnikov. Ali se še spomnite programov Mspell, SLON"CEK, Rspell, BesCrk, Pravopisnik, RBSJ, SPELL in BesAna?

Nato si bomo ogledali Ispell, prosto dostopni ve"cjezi"cni "crkovalnik, ki te"ce na razli"cnih operacijskih sistemih in se prosto raz"sirja pod avtorsko za"s"cito GNU. Predstavljeno bo slovensko besedi"s"ce za Ispell in ponski (afiksni) vzorci. Opisali bomo, kako zgradi Ispell razpr"seno tabelo slovenskih besed in pokazali, kako z ispellom preverimo pravilnost "crkovanja v razli"cno formatiranih dokumentih.

Ispell je javno dostopen tudi kot spletni vmesnik Trubar. Na primerih bomo prikazali njegovo uporabo.

Poglejte "se na stran prosto dostopni programi in sloven"s"cina

827. Sredin seminar, 5. februar 1997, Andrej Mrvar in Vladimir Batagelj

Pajek - programski paket za analizo obse"znih omre"zij

Na seminarju bo predstavljena trenutna izvedba programa Pajek. Ta program je namenjen analizi velikih omre"zij - t. j. omre"zij z ve"c tiso"c to"ckami in povezavami. Analiza sloni na petih podatkovnih strukturah:

graf, razbitje, permutacija, skupina in hierarhija.

Predstavljeni bodo algoritmi za iskanje razli"cnih skupin, razbitij, poti med izbranima to"ckama, algoritmi za avtomati"cno dolo"canje slike omre"zja,...

826. Sredin seminar, 29. januar 1997, Jernej Kozak:

O razvoju preproste obdelave v okolju Delphi

Okolje Delphi je verjetno danes najucinkovitejse orodje za programiranje obdelav v operacijskih sistemih druzine Microsoft. Posebej to velja za razvoj obdelav, ki se navezujejo na baze podatkov. V seminarju bomo preleteli razvoj ene taksnih preprostih obdelav, programa za vodenje evidence osnovnih sredstev in izracunov, ki jih opravimo pri dolocanju amortizacije. Poudarek ne bo na sami obdelavi, ampak na razmisljanjih, ki vodijo tak razvoj. Najpomembnejsi poudarki: zasnova baze in njena definicija, programski del, ki skrbi za osnovne tabele, razvoj izpisov.
825. Sredin seminar, 22. januar 1997, Andrej Blejec:

EDA - Exploratory Data Analysis

EDA je sklop statisti"cnih in grafi"cnih metod za prikaz podatkov. Uporabljamo jo predvsem takrat, ko nismo prepri"cani, kak"sna je osnovna porazdelitev podatkov. EDA uvaja nekaj preprostih na"cinov prikazov porazdelitev. S temi prikazi lahko predstavimo porazdelitev empiri"cnih podatkov in dobimo namig, kako naj bi bil pojav porazdeljen. EDA se vedno bolj uveljavlja kot korekten in nazoren prikaz podatkov, predvsem v za"cetni fazi raziskovanja. Ogledali si bomo nekaj osnovnih prikazov podatkov in njihovo uporabnost.
824. Sredin seminar, 15. januar 1997, Ale"s Ko"sir:

(La)TeX in sloven"s"cina

Ogledali si bomo, kako je (La)TeX ze prilagojen za delo s slovenskimi besedili in kaj bi bilo ob tem se potrebno storiti. Predstavil bom naslednje teme:
  1. kodiranje slovenskih znakov in pretvorbe med nabori
  2. slovenski delilni vzorci in paket babel
  3. podpora v urejevalnikih besedila
  4. indeksiranje slovenskih besed
  5. slovenske posebnosti
  6. podpora slovenscini v paketu latex2html za pretvorbo datotek iz LaTeXa v HTML
  7. preverjanje pravilnosti crkovanja
Na seminarju bom ponudil nekatere predloge delujocih resitev, predvsem pa bo tu mesto, da se skupaj dogovorimo o standardiziranih resitvah.
823. Sredin seminar, 8. januar 1997, Andrej Bauer:

Mathematica 3.0

Predstavil bom Mathematico 3.0. Wolfram Research je pet let delal na novi verziji, ki je izsla konec leta 1996. Zelo so izboljsali uporabniski vmesnik. Mathematica 3.0 ni samo pameten kalkulator, ampak poskusa biti tudi TeX. Na zeljo poslusalcev bom povedal se kaj o svojem obisku pri Wolfram Research na Developers Workshop oktobra 1996.
Sredini seminarji v letu: 2000; 1999; 1998; 1996