Sredini seminarji v letu 1996

Sredini seminarji v letu: 2000; 1999; 1998; 1997
822. Sredin seminar, 18. decembra 1996, @iga Turk:

WODA - orodje za hitro izdelavo enostavnih zbirk podatkov na WWW

WODA (Www Oriented DAtabase) je CGI program s pomocjo katerega je mogoce na WWW zelo hitro (beri v eni uri) postaviti enostavne (beri tabelaricne) zbirke podatkov, kot so npr. knjiznice URL naslovov, seznam zaposlenih, koledar dogodkov, knjigo vtisov (guestbook), bibliografijo ... in manj enostavne npr. sprejem clankov za revijo ali kongres, intranet neke fakultete, multimedijsko zbirko podatkov, ki vkljucuje tudi slike ipd.

WODA omogoca vpis, popravljanje in brisanje podatkov, zascito podatkov z gesli, spominja se, kdaj ste jo nazadnje obiskali, upravljanje zbirke je prakticno v celoti urejeno skozi CGI vmesnik, vkljucuje agenta, ki mu lahko narocite, da vas obvesca o novostih, omogoca izmenjavo podatkov z Microsoft Access in Excel ...

Na predstavitvi bo avtor najprej predstavil nekaj zbirk podatkov, ki uporabljajo ta program, opisal delovanje knjiznice, omejitve in naslednje korake, v zadnjih minutah pa na WWW naredil zbirko podatkov in pokazal, kako jo upravljamo.

(Poslusalci se boste lahko odlocili, ali je vse skupaj Hot WODA, Cool WODA ali pac samo topla voda :-)

821. Sredin seminar, 11. decembra 1996, Vladimir Batagelj:

TEXnike

Na seminarju
820. Sredin seminar, 4. decembra 1996, Matja` Zaver{nik in Vladimir Batagelj:

Trubar - orodja za delo z omre`nimi katalogi

Ena od prednosti ra"cunalni"skih mre"z (kot je Internet) je hitro in enostavno zbiranje in raz"sirjanje podatkov. Ponavadi so ti podatki v znakovni obliki, ali pa je tak"sen vsaj njihov opis. Pogosto je posamezen podatek sestavljen iz ve"c poimenovanih vrednosti, dolo"cenih z obrazci za vnos. Najbolj naravna oblika zbiranja tak"snih podatkov je uporaba ene ali ve"c znakovnih podatkovnih baz - katalogov. Nastopi problem, kako u"cinkovito graditi in vzdr"zevati te kataloge. Trubar je odgovor na ta problem.

Trubar je zbirka programov (orodij) za delo z omre"znimi katalogi. Omogo"ca: izgradnjo skupine katalogov, vstavljanje novih podatkov v obstoje"ce kataloge, iskanje in pregledovanje podatkov shranjenih v katalogih ter vzdr"zevanje katalogov.

S Trubarjem si lahko vsak lastnik omre"znega stre"znika na preprost na"cin zgradi lastne kataloge. Primeri uporabe so slovarji, knjige gostov, prijavnice, katalogi izdelkov, arhivi spisov, imeniki, zbirke naslovov ter druge zbirke podatkov.

S Trubarjem smo podprli storitve Slovenskega izobra"zevalnega omre"zja in informacijski sistem IMFM.

Trubarjeva predstavitvena stran.

819. Sredin seminar, 20. novembra 1996, Peter Ke{e:

Navidezno vrtnarjenje

Beans Sequence Lansko zimo sem prezivel na toplem v Avstraliji, kjer smo na univerzi Griffith v Brisbaneu pod mentorstvom Roka Sosica razvijali projekt navideznega vrtnarja.

Ideja je bila uporabiti nekatere eksoticne programe za simuliranje rastlin, insektov, podnebnih razmer ipd. in jih povezati skupaj, v simulacijo celotnega ekosistema, ki smo ga poimenovali navidezni vrt.

Na seminarju vam bom predstavil programe, ki smo jih uporabili, ter Virtual Glue - orodje s katerim smo jih povezali skupaj.


818. Sredin seminar, 13. novembra 1996, Matja` Gams in Aram Karali~:

Inteligentni agenti na Internetu in kognitivna inteligenca

Inteligentni agenti so nova programska tehnologija, ki prodira predvsem prek Interneta, pa tudi v programski opremi npr. Microsofta. So inteligentni sistemi v tem smislu, da so produkt umetne inteligence, niso pa udarna akademska usmeritev. Zakaj so torej programi kot Alta Vista ali ScanDisk agenti, ne pa tudi Win95? Pogledali bomo nekaj lastnosti inteligentnih sistemov in posebej opisali dva nasa sistema - sistem IOI za popravljanje crkovnih napak v vmesniku za VAX-VMS in EMO - inteligentno zaposlovalno agentko, ki med drugim vsak teden nudi informacije o nekaj 1000 prostih delovnih mestih v Sloveniji.

V drugem delu bo na kratko predstavljena kognitivna umetna inteligenca (weak AI), ki se institucionalizira tudi v Sloveniji.

EMO je mogoce dobiti na naslovu: http://www-ai.ijs.si/~ema/, kjer je EMA v razvojnem stadiju.
V stalni rabi pa so nizji moduli, ki so dosegljivi prek
http://www-ai.ijs.si/RZZ_doc/index.html

817. Sredin seminar, 6. novembra 1996, Boris Horvat:

SSH (Secure Shell), 2. del

Seminar bo nadaljevanje 814. seminarja z dne 16. oktobra, ko je Mark Martinec govoril o SSH (Secure Shell) protokolu za (kriptografsko) varne komunikacije med racunalniki v TCP/IP omrezjih.

Programi iz paketa SSH (Server in Client) se sedaj dobijo tudi v komercialni razlicici, ki je vkljucena v druzino kriptografskih programov F-SECURE, ki jih od oktobra dalje distribuira podjetje DataFellows iz Finske (sicer tudi avtorji popularnega programa za zascito pred racunalniskimi virusi F-PROT Professional).

Druzino F-SECURE sestavljajo:

  1. F-SECURE SSH Server & Client
  2. F-SECURE VPN ... zanesljivo povezovanje lokalnih omrezij prek Interneta v virtualna privatna omrezja
  3. F-SECURE COMMERCE ... dodatek za spletne streznike za varne financne transakcije
  4. F-SECURE Desktop ... tajnopis na osebnem racunalniku
Na seminarju si bomo prakticno ogledali delovanje programa F-SECURE SSH Client za okolje Windows in pa program F-SECURE Desktop.

V teoretskem delu seminarja se bomo pozabavali z nekaterimi kriptografskimi metodami, ki jih uporabljajo programi iz druzine F-SECURE.

816. Sredin seminar, 30. oktobra 1996, Marko Grobelnik:

STL (Standard Template Library)

Pri programiranju se znajdemo obicajno v naslednji situaciji: Ce zelimo, da nam deluje vse z vsem, nam v klasicnih programskih jezikih ne preostane nic drugega kot da sprogramiramo i*j*k podprogramov. Ker je tega seveda prevec, obicajno tega niti ne naredimo. Knjiznica STL, ki je del ISO standarda za C++ in je prilozena vsem novejsim verzijam prevajalnikov pa ta problem resi z j+k modeli (template-i).

Na seminarju si bomo ogledali nekaj osnov C++, ki so potrebne za razumevanje knjiznice STL, samo knjiznico in primere programov v Borland-C++ oz. Visual-C++.

815. Sredin seminar, 23. oktobra 1996, John Shaw-Taylor:

Generalizations of Structural Risk Minimization in the Theory of Learning

814. Sredin seminar, 16. oktobra 1996, Mark Martinec in Boris Horvat:

SSH (Secure Shell)

SSH je programski paket, ki ga sestavlja streznik sshd in skupina ukazov (klientov), ki omogocajo prenos datotek prek TCP/IP omrezja, interaktivni vklop in izvajanje ukazov na oddaljenem racunalniku. SSH ukazi so funkcionalno podobni BSD r* servisom (rlogin, rsh, rcp, rdist), zagotavljajo pa kriptografsko zanesljivo vzajemno avtentifikacijo obeh racunalnikov oz. uporabnika in sifriranje prenosa podatkov.

SSH lahko prenasa tudi X11 promet, kar nudi udoben in hkrati varen nacin poganjanje X aplikacije na tujem racunalniku in izris okna na domaci delovni postaji, omogoca pa tudi vzpostavitev kriptiranega TCP tunela (npr. varen kanal za dostop do domacega POP streznika elektronske poste iz tujine).

SSH je v nekomercialne namene prosto dostopen za Unix sisteme (na Institutu J. Stefan ga poganjamo na vec kot 50 racunalnikih), komercialno verzijo za Unix sisteme in za Windows (NT, 95, 3.11) pa nudi podjetje Data Fellows Ltd. iz Finske v sklopu druzine produktov s skupno zascitno znamko F-SECURE.

Mark Martinec (Institut J. Stefan) bo predstavil SSH za Unix okolje, uporabljene mehanizme za zagotavljanje avtentifikacije in sifriranje prometa, tipicne uporabe in dodatne moznosti ter izkusnje s tem paketom.

Boris Horvat (ABM d.o.o.) bo predstavil komercialno verzijo SSH in ostale produkte iz druzine F-SECURE:

  1. F-SECURE SSH Server & Client
  2. F-SECURE VPN ... zanesljivo povezovanje lokalnih omrezij prek Interneta v virtualna privatna omrezja
  3. F-SECURE COMMERCE ... dodatek za spletne streznike za varne financne transakcije
  4. F-SECURE Desktop ... tajnopis na osebnem racunalniku
in razdelil diskete z nekaterimi programi iz druzine F-SECURE (z omejeno trajnostjo). Podjetje ABM d.o.o. je ta mesec podpisalo pogodbo za zastopanje programov iz druzine F-SECURE.

Vec informacij na naslovih: http://www.ijs.si/ssh/
http://www.datafellows.com/f-secure/
http://f-secure.abm.si/ (od srede dalje)

813. Sredin seminar, 9. oktobra 1996, Vladimir Batagelj:

Uvod v JavaScript

JavaScript je jezik, s katerim vnesemo v omre`ne sestavke aktivne sestavine podprte s samim pregledovalnikom.
Na seminarju se bomo sprehodili po osnovnih sestavinah JavaScripta.
Gradivo
812. Sredin seminar, 2. oktobra 1996, Nada Lavra"c in Darko Zupani"c:

Induktivno logicno programiranje (ILP)

Nada Lavrac: Induktivno logicno programiranje (ILP): Ucenje relacijskih opisov z uporabo predznanja (cca 1 ura)
Darko Zupanic: Prikaz ILP sistemov in podatkovnih zbirk na WWW (cca 1/4 ure)

Tema seminarja je induktivno strojno ucenje. Naloga ucenja je iz danih primerov in protiprimerov nekega koncepta izlusciti opis tega koncepta. Metodologija strojnega ucenja spada v podrocje umetne inteligence. Da bi poudarili uporabnost strojnega ucenja za analizo podatkovnih baz in privabili komercialni interes za to podrocje, so raziskovalci svoje aplikacije zaceli "trziti" pod naslednjimi angleskimi imeni: "intelligent data analysis", "data mining" in "knowledge discovery in databases".

Vecina uspesnih sistemov za strojno ucenje uporablja atributni jezik za predstavitev primerov in naucenih konceptov. Ker atributni jeziki ne omogocajo predstavitve kompleksnih strukturiranih objektov in relacij med objekti so se raziskave strojnega ucenja usmerile v ucenje v jeziku prvega reda, ki omogoca predstavitev relacijskih konceptov. Vecji del raziskav na tem podrocju spada v induktivno logicno programiranje.

V seminarju bo N. Lavrac podala osnovne koncepte induktivnega logicnega programiranja, D. Zupanic pa bo predstavil ILP sisteme in podatkovne zbirke, ki so bili zbrani v okviru projekta ILPNET.

811. Sredin seminar, 25. septembra 1996, Toma"z Pisanski:

Grafi pred grafi

(Za zgornje slike glej strani, ki jih upravlja Charles Cameron)
Grafe je ~lovek uporabljal `e pred ve~ kot tritiso~ leti, le da jim takrat ni rekel grafi, najbr` pa tudi ni vedel, da uporablja grafe. V tem prispevku bi rad pokazal nekaj konkretnih grafov, ki so se pojavljali v zgodovini v razli~nih okoljih in za razli~ne, nematemati~ne namene. Seveda ni mogo~e misliti, da bi lahko zajeli vse ali ve~ino konkretnih grafov. Nemogo~e je zaobjeti vse ~lovekove dejavnosti, ki so rojevale grafe.

Pri grafih v preteklosti najdemo kar nekaj skupnih imenovalcev. Tu bomo poudarili predvsem {tiri:

  1. Igranje, igre, skrivalnice
  2. Skrivnost, mistika, miselni sistemi
  3. Prikaz podatkov, zapis, pisava
  4. Simetrija, ornamenti.
Nekatere grafe bomo rekonstruirali med predavanjem s sistemom Vega.

Oglejte si {e sestavek z vsebino seminarja.

18. septembra 1996, zaradi izleta na Oddelku za matematiko in mehaniko, seminar odpade.

Od 15. do 18. septembra je metodolo"sko sre"canje v Preddvoru (glej obvestila).

810. Sredin seminar, 11. septembra 1996, Mihael Perman:

Paradoksi v verjetnosti

V verjetnosti mrgoli paradoksov. Vecina jih nastane zaradi nepopolne informacije, napacnega stetja ali pomanjkljive interpretacije pogojnih verjetnosti. V tem predavanju bom predstavil nekaj paradoksov in analizo tega, kje je vzrok njihove protislovnosti. Govorili bomo o naslednjih primerih: Vsi zgornji paradoksi imajo logicne razlage, ki temeljijo na elementarnih pojmih iz verjetnosti.
809. Sredin seminar, 4. septembra 1996, Dunja Mladeni'c:

Personal WebWatcher

Na seminarju bom predstavila sistem Personal WebWatcher. Gre za prototipni sistem, ki pomaga uporabniku pri iskanju zanimivih Web-dokumentov. Osnovna ideja je v tem, da sistem z opazovanjem uporabnika pri delu z web-browserjem, sproti gradi model uporabnika in njegovih interesov. S pomocjo modela sistem svetuje zanimive hiper-povezave, ki so v skladu z dosedanjimi interesi uporabnika.

Personal WebWatcher je zasnovan na sistemu WebWatcher, ki so ga razvili na ``Carnegie Mellon University'', Pittsburgh, ZDA (Tom Mitchell et. all). Ozadje sistema je ucenje iz tekstovnih dokumentov, ki je sele v razvoju in zdruzuje metode filtriranja in zajemanja informacij, strojnega ucenja, inteligentnih agentov. Sistem je trenutno v uporabi v laboratoriju za robotiko na ``Carnegie Mellon University''. Uporaba sistema je enostavna z nastavitvijo opcij za "proxy" v NetScape-u.

Na seminarju bomo pogledali zasnovo sistema, nekatera raziskovalna vprasanja in rezultate prvih poskusov.

808. Sredin seminar, 28. avgusta 1996, Bruno Salvy (INRIA Rocquencourt, Francija):

Linear recurrences, Linear Differential Equations and Fast Computation

Many non-trivial algorithms make it possible to perform efficient computations on power series. After an overview of the classical algorithms for product, powering, composition and inversion of formal power series, we focus on the fast operations that are available for solutions of linear differential equations. Other connected algorithms from computer algebra are then mentioned. In conclusion, recent developments of multivariate holonomy are briefly mentioned. The talk is illustrated by Maple implementations.
807. Sredin seminar, 21. avgusta 1996, Andrej Bauer:

ML -- programski jezik za nove case

ML (Meta Language) je programski jezik s funkcijskimi kontrolnimi strukturami, striktnimi polimorfnimi tipi in parametricnimi moduli. ML ima definirano formalno semantiko.

ML je zelo cenjen med ljudmi, ki se ukvrajajo z designom programskih jezikov in prevajalnikov, saj je bil skrbno nacrtovan in definiran v skladu z najsodobnejsim znanjem o tehnikah programiranja.

Na mnogih ameriskih univerzah je ML prvi programski jezik, s katerim se srecajo racunalniski bruci. Lahko bi rekli, da je ML za 90-ta to, kar je bil pascal za 70-ta.

Na seminarju bom predstavil "Standard ML" (SML), ki je najbolj razsirjena verzija ML. Prav tako bom predstavil delo skupine za programske jezike na CMU, ki pise nov prevajalnik za ML, ter projekt ML 2000, ki je nacrt za razsiritev SML.

Od srede 17. julija 1996 (vklju"cno) do preklica je Sredin seminar na po"citnicah.

Zbiram prijave (avtor, naslov, povzetek, katere srede) za seminarske teme v avgustu in septembru.

Prijetne po"citnice, Vlado

806. Sredin seminar, 10. julija 1996, Silvo Mlakar:

VisualAge for SmallTalk

Seminar je bil v IBM-u. !!!
Prikazal bom IBM-ov proizvod za razvoj aplikacacij: IBM VisualAge for SmallTalk.

Kot ze pove samo ime je to proizvod baziran na programskem jeziku SmallTalk (edinem 'cistem' objektno orientiranem jeziku). Poleg samega SmallTalka bomo spoznali tudi orodje za Vizualno programiranje, distribuirani Smalltalk, pa se nekaj drugih zelo zanimivih stvari...

805. Sredin seminar, 3. julija 1996, Gregor Jeromen in Ivo Gomil"sek:

Merlin,
predstavitev prve beta verzije

IBM je v naslednjo verzijo OS/2 poleg tehnologij, ki izboljsujejo zdruzljivost, povezljivost in podobno, vgradil tudi marsikaj pionirskega. Tako poleg OpenGL API, OpenDoc, Open32 srecamo tudi module za prepoznavanje govora, vgrajen tolmac Jave, itd...

Videli bomo tudi precej kozmeticnih in funkcionalnih sprememb uporabniskega vmesnika.

804. Sredin seminar, 26. junija 1996, Iztok Jerebic:

Objektna orientiranost - resitev za softversko krizo

Softverska kriza je stanje, v katerem imajo uporabniki premalo softvera, ki pride prepozno (ce sploh), ima takrat premalo funkcionalnosti, in je predrag. To stanje zadnje case dobiva pozornost, ker se denarji, izgubljeni zaradi softvera, gibljejo ze v rangu milijarde dolarjev na en projekt.

Na seminarju bom podal razlago za trenutno stanje in zakaj bo kriza prakticno vedno prisotna. Nato bom poskusil utemeljiti, zakaj je kombinacija objektne tehnologije in postopne gradnje informacijskih sistemov (evolutionary delivery) trenutno najboljsi nacin za resevanje krize in pisanje softvera nasploh. Na koncu bom podal nekaj prakticnih primerov iz gradnje kompleksnega informacijskega sistema Redakcijski Sistem Delo, ki bodo ilustrirali in potrdili moje teoreticne trditve.

803. Sredin seminar, 19. junija 1996, Marko Grobelnik:

20. tekmovanje iz ra"cunalni"stva

Letos je bilo (ze/sele) 20. tekmovanje iz racunalnistva, drugic v novi preobleki. Na seminarju si bomo ogledali naloge, fotografije, predloge za v bodoce, probleme in neprobleme letosnjega tekmovanja.
802. Sredin seminar, 12. junija 1996, Rok Sosi"c:

Metadesk - orodje za parametri"cne simulacije

Simuliranje modelov na racunalnikih postaja vse bolj razsirjeno. Zato se pojavlja potreba po orodjih, ki olajsajo taksne simulacije. Metadesk je programsko orodje, ki ga uporabljamo kot ovojnico okrog poljubnega modela. Uporabnikom in razvijalcem modelov omogoca, da na preprost nacin dodajo svojemu modelu graficni uporabniski vmesnik in distribucijo racunanja po mrezi.

Na seminarju bom v kratkem uvodu najprej predstavil ozadje Metadeska, v glavnini seminarja pa bom razlozil njegovo delovanje in tehnicno ozadje. Slednje bo vsebovalo zanimive konceptualne in implementacijske plati, ki so se pojavile pri razvoju orodja. Prototip Metadeska je bil razvit na Griffith University v Avstraliji, konec leta pa bo preko podjetja Active Tools na voljo v trzni verziji.

801. Sredin seminar, 5. junija 1996, Iztok Tvrdy:

Tandem

Tandem je znamka fault-tolerant ra~unalnikov za podporo kriti~nih poslovnih procesov (v telekomunikacijah, ban~ni{tvu, ...). V svetovnem merilu pokriva Tandem 76% tr`i{~a fault-tolerant sistemov.

Govoril bom o arhitekturnih in programskih re{itvah za dosego izjemne zanesljivosti. Omejil se bom na dve dru`ini:

800. Sredin seminar, 29. maja 1996, pogovor o temi:

800 seminarjev

799. Sredin seminar, 22. maj 1996, Aleksandar Juri"si'c:

Pametne kartice in elipti"cni kripto-sistemi

Prvi del predavanja (ki je pripravljen v sodelovanju z Alenko Trojar) bo o pametnih karticah (smart cards). Le-te nam poslu"zijo za ilustracijo, kje vse v vsakdanjem "zivljenju lahko (oziroma "ze) uporabljamo kriptografijo. Drugi del predavanja pa bo o elipti"cnem modelu javne kriptografije (public cryptography).
798. Sredin seminar, 15. maj 1996, Matija Lokar:

Vtisi s sejma DIDACTA'96

Od 8. do 11. maja je bil v Bazlu, v "Svici sejem izobra"zevanja DIDACTA'96. Na seminarju bova predstavila najine vtise s tega sejma in "se nekaj stvari, ki smo jih sre"cali spotoma.
797. Sredinem seminar, 8. maj 1996, Iztok Lajovic, KRES (Kreativni Sistemi):

Baza podatkov POSVET

Pribli`ati ra~unalni{ke re{itve na~inu razmi{ljanja uporabnika je eden od osnovnih imperativov razvoja.

Med drugim imamo ljudje visoko razvito sposobnost asociativnega razmi{ljanja. Hipertekst je ena od oblik posnemanja tega na~ina razmi{ljanja.

Program POSVET predstavlja enega od poskusov pribli`ati se temu na~inu na podro~ju baz podatkov. Zasnovan je na metodi vnaprej vzpostavljenih vezi med gradniki razli~nih razredov in omogo~a izjemno fleksibilno potovanje po informacijskem prostoru.

Uporabnik sam definira razrede in njihove atribute, povezave med razredi in atribute le-teh. Povezave so na~eloma n-terke (ne samo pari), kar omogo~a ve~smerno izbiro poti na nekem vozli{~u. Na~in realizacije povezav dopu{~a potovanje v obe smeri (hipertekst pozna samo enosmerne poti).

796. Sredin seminar, 24. april 1996, Andrej Detela:

Perspektive in dileme v razvoju pogonskih sistemov za elektromobile

Najbolj kriti~na je odlo~itev za najprimernej{i izvor energije (razne nove vrste akumulatorjev, gorivne celice, termojonski konverter ...), v zvezi s tem pa je tudi izbira med osnovno ali hibridno izvedbo vozila. V zadnjem ~asu je namesto pogona preko klasi~ne mehanske transmisije vse bolj tehnolo{ko mo`en tudi direktni pogon z najsodobnej{imi elektromotorji v plati{~ih vseh koles. Osrednja enota vozila je potem mikroprocesor, ki uravnava funkcije vseh {tirih koles, vozilo pa s tem dobi povsem nove gibalne sposobnosti. Prikazana bo medsebojna odvisnost parametrov, ki vplivajo na te izbire, posebej v lu~i novih zahtev po sonaravnem razvoju.
795. Sredin seminar, 17. april 1996, Matija Grabnar:

Govore"ca vremenska napoved

Na seminarju bom malce bolj obsirno predstavil svojo diplomsko nalogo, Generiranja govora v polzaprti domeni, vremenska napoved na WWW ali po domace govoreca vremenska napoved.

Malce bolj podrobno bom povedal, kako do napovedi sploh pridem, kako jo predelam v HTML, kaj sem ugotovil pri statisticnih analizah vremenskih napovedi od lanskega aprila do lanskega decembra in kako sem dosegel izgovarjavo napovedi (in zakaj tako, ne drugace).

Matija.Grabnar@k2.net

794. Sredin seminar, 10. april 1996, Andrej Gogala:

Nabori znakov

Razsiritev Interneta in storitve WWW je povecala pomen nabora znakov v nasih tekstih. Na seminarju bomo pregledali nekaj pomembnejsih standardov (ISO-646, ISO-8859, ISO-10646, UNICODE in se katerega). Posebno pozornost bomo namenili naborom znakov, ki se uporabljajo pri nas.
793. Sredin seminar, 3. april 1996, Egon Zakraj"sek pogovor o:

Prvi ra"cunalniki na Slovenskem

Pogrevali bomo stare zgodbe o starih racunalnikih. Na dvevnem redu bodo stari IBM racunalniki in zloglasni Zusejev Z-23. Ce vas zanima racunalniska zgodovina, prisrcno vabljeni, pa tudi ce Vas ne zanima, pridite pogledat.
792. Sredin seminar, 27. marec 1996, Marko Grobelnik:

Uvod v SQL

Tokrat si bomo na seminarju ogledali SQL (Standard Query Language), ki je ze vrsto let standardiziran jezik za manipulacijo s podatkovnimi bazami. SQL si bomo ogledali na primeru Borlandove baze InterBase v okviru okolja Delphi.

Na seminarju bomo obdelali naslednje teme:

791. Sredin seminar, 20. marec 1996, Egon Zakraj"sek:

LEX in YACC, 2. del

Lex in Yacc sta dva programa, ki sta nastala v Unix okolju za razvoj programske opreme. Lex je univerzalen leksicni analizator, to je, program, ki razdeli vstopni tekst na zaporedje leksicnih simbolov na osnovi regularnih izrazov.

Yacc je univerzalni razclenjevalnik, s katerim lahko hitro in ucinkovito sestavljamo razclenjevalnike.

e-mail: egon.zakrajsek@uni-lj.si

790. Sredin seminar, 13. marec 1996, Primo"z Jakopin:

Urejevalnik EVA

EVA je najnovej"si v dru"zini urejevalnikov za osebne ra"cunalnike, ki sem jih napisal od leta 1982 naprej in ki so na"sli najve"c uporabnikov v na"sem o"zjem humanisti"cnem okolju, nekaj pa tudi drugod.

Program je sestavljen je iz "stirih delov, namenjenih urejanju besedil, podatkovnih zbirk, slik in namiznemu zalo"zni"stvu. Na seminarju bo tekla beseda predvsem o orodjih v zvezi s podatkovnimi zbirkami, ki nastanejo iz besedil - zbirkami "crk, zlogov, besed in stavkov.

Na primeru nekaterih ve"cjih del, ki so bila v zadnjem "casu opravljena s pomo"cjo Eve, bo predstavljeno, kaj urejevalnik zmore in na kak"sen na"cin - od opti"cnega razpoznavanja znakov do ra"cunanja porazdelitvenih krivulj pri frekven"cnih seznamih besed.

789. Sredinem seminar, 6. marec 1996, Egon Zakraj"sek:

LEX in YACC, 1. del

Lex in Yacc sta dva programa, ki sta nastala v Unix okolju za razvoj programske opreme. Lex je univerzalen leksicni analizator, to je, program, ki razdeli vstopni tekst na zaporedje leksicnih simbolov na osnovi regularnih izrazov.

Yacc je univerzalni razclenjevalnik, s katerim lahko hitro in ucinkovito sestavljamo razclenjevalnike.

e-mail: egon.zakrajsek@uni-lj.si

788. Sredin seminar, 28. februar 1996, Iztok Savnik:

Algebra objektov

Znacilnosti algebre za delo s podatkovno bazo morajo odrazati lastnosti podatkovnih struktur, ki so shranjene v podatkovni bazi. S tega stalisca je algebra objektov posplositev relacijske algebre, tako da poleg dela z dvodimenzionalnimi relacijami omogoca tudi delo s sestavljenimi objekti in s hierarhijo razredov, t.j. konceptualno shemo podatkovne baze.

Algebra objektov temelji na mnozici funkcij visjega reda, ki izhajajo iz funkcionalnih programskih jezikov. Tesno je povezana s pripadajocim objektnim podatkovnim modelom, ki sluzi kot formalna osnova za definicijo operacij za delo s konceptualno shemo in z lastnostmi objektov. Za delo s komponentami sestavljenih objektov predlagamo posplositev znane operacije apply-to-all. Operacija omogoca enostaven nacin ovrednotenja poizvedbe na poljubni komponenti sestavljenega objekta.

Vsebina:

787. Sredin seminar, 21. februar 1996, J. Ian Munro:

Searching Large Text Files Using Efficient Suffix Trees

We present a new representation for suffix trees, a data structure used in full text searching, that uses little more storage than the lg n bits per index point required to store the list of index points. We also show algorithms for maintaining the structure on secondary storage in such a way that we minimize the number of disk accesses while searching and we can efficiently handle changes to the text. Using this new representation, suffix trees are competitive in terms of space with, and actually offer significantly better performance than, existing methods for full text searching. While we present new algorithms and data structures, the emphasis is on practical searching methods that have been empirically verified against real data.

This is joint work with David Clark. This research was supported in part by the Natural Sciences and Engineering Research Council under grant A8237 and by the Information Technology Research Centre of Ontario.

Address:

Department of Comptuter Science, University of Waterloo, Waterloo, ON, Canada. E-mail: imunro@uwaterloo.ca.
786. Sredin seminar, 14. februar 1996, Darko Zupani"c:

Razporejanje "raztezalk" in logi"cno programiranje z omejitvami

Raztezalke so stroji, ki se uporabljajo v eni izmed faz obdelave tekstila. Problem, ki ga zelimo re"siti, je minimizacija porabljene energije preko dovoljene meje.
Gre torej za re"sevanje problema razporejanja opravil. Re"sevanja sem se lotil s pomo"cjo logi"cnega programiranja z omejitvami, ki ponuja nekaj tehnik in mehanizmov, ki nam olaj"sajo re"sevanje tovrstnih problemov.
Na konkretnem problemu, ki je vzet iz Julona, bom predstavil nekatere tehnike in mehanizme logi"cnega programirjanja z omejitvami in pa nekatere metode, ki se uporabljajo pri preiskovanju prostora mo"znih re"sitev.
785. Sredin seminar, 7. februar 1996, Andrej Brodnik:

Kopice in drevesa

V seminarju si bomo (ponovno) ogledali nekatere ,,starejse`` podatkovne strukture. To so kopice in z njimi povezan problem sortiranja in drevesa.
Na seminarju bomo na hitro preleteli znane rezultate o casovni zahtevnosti sortiranja in kako iz njih izpeljemo poprecno casovno zahtevnost operacij na prioritetni vrsti. Sledil bo kratek izlet v obe standardni, Williamsovo in Floydovo, izvedbi kopic. Pri tem bomo predvsem poudarili bistveno razliko med njima ter kam, intuitivno, vodi. Na podlagi te razlike si bomo ogledali izboljsan algoritem za delo na kopicah.
V drugem delu seminarja bomo malce spremenili model racunanja in ga ,,naredili`` bolj realnega. V tako spremenjenem modelu si bomo ogledali osnovno razlicico izredno hitre podatkovne strukture za vodenje prioritetne vrste in nekatere njene izboljsave.
POZOR!! Predavanje bo povsem staromodno -- brez prosojnic; samo s kredo, gobo in tablo.-/
784. Sredin seminar, 31. januar 1996, Vladimir Batagelj:

TEX in Omre"zje

Sprehodili se bomo po Omre"zju in si ogledali najpomembnej"se TEXovske naslove (uporabni"ske skupine, CTAN, podporni programi, knji"znice, ...).
783. Sredin seminar, 24. januar 1996, Jo"ze Marin"cek:

Razvoj prevajalnika Lisp2C

Lisp2C je prevajalnik, ki program v AutoLISPu prevede v enakovreden program, napisan v jeziku C za sistem ADS (Autodesk Developement System). Sledila bo kratka demonstracija prevajalnika.
782. Sredin seminar, 17. januar 1996, Hrvoje Lukatela, iz Geodyssey Limited, Calgary, Alberta, Kanada:

Hipparchus: GIS toolkit ali aplikacije.

Ogledali si bomo:

Glejte {e: PostScript razli~ico in torkovo predavanje.

781. Sredin seminar, 10. januar 1996, Jo`e Marin~ek:

AutoCAD - programsko okolje.

AutoCAD je velik del svojega uspeha dol`an odprti zgradbi, ki je omogo~ila neodvisnim programerjem, da so AutoCAD uporabili kot okolje za svoje programe.
DXF datoteke
DXF (data exchange file) je postal standard, s katerim si mnogi programi izmenjujejo podatke o geometriji svojih objektov. DXF datoteka je navadna ASCII datoteka, kjer je vsak element opisan s pomo~jo DXF kod (parov {tevilka, podatek, kjer je vrsta podatka odvisna od {tevilke).
Ukazne datoteke
Zelo enostavno orodje brez prevelikih mo`nosti. V resnici gre za preusmeritev vhoda s tipkovnice na datoteko.
AutoLISP
Enostaven dialekt lispa. Dodanih je nekaj ukazov, s katerimi nadzorujemo ostale dele AutoCADa. Najenostavnej{a je funkcija command, s pomo~jo katere lahko AUtoLISP spremenimo v inteligentni ukazni jezik. Podatke o geometriji pa lahko izvemo preko seznamov z DXF kodami.
ADS
ADS (Autodesk Development System) je namenjen programom, pisanim v programskih jezikih C, Visual BASIC in drugih. Ob zagonu programa posebna funkcija vzpostavi povezavo med AutoCADom in na{im programom, potem pa si ta dva programa izmeni~no podajata nadzor. Vsak program je samostojen proces. Podatki se tudi tu perna{ajo preko DXF kod.
ARX
ARX (Autodesk Run-time Extensions) je najnovej{e razvojno okolje. Namenjeno je izklju~no programom, pisanim v Visual C++ 2.x. Program, pisan v sistemu ARX, prevedemo kot dnami~no knji`nico (DLL) in pove`emo z AutoCADom. Torej na{ program vstopa v AutoCADov naslovni prostor. Zato ni ve~ potrebna komunikacija z ostankom AutoCADa preko DXF kod, ampak imamo na voljo neposredni dostop do AutoCADovih objektov. Tehnologija ARX je bistveno mo~nej{a od vseh ostalih.
Ob tem bo predstavljen slovenski program Lisp2C, ki pretvarja AutoLISP programe v ADS obliko.
780. Sredin seminar, 3. januar 1996, Andrej Mrvar:

VRML.

VRML (Virtual Reality Modeling Language) je jezik, ki naj bi postal standard za opis trirazse"znih predstavitev - scen. Poleg opisa polo"zaja objektov v prostoru in njihovih lastnosti (oblik, barv, odsevnosti,...) omogo"ca VRML tudi povezavo razli"cnih scen ter drugih dokumentov na na"cin, ki se uporablja v Internetu (World Wide Web).

Na seminarju bodo predstavljene osnove jezika in prikazane mo"znosti na razli"cnih primerih (med drugim slike matemati"cnih grafov).

Sredini seminarji v letu: 2000; 1999; 1998; 1997