Sredini seminarji v letu 1998

Zadnja sprememba: 9. januar 1999
Sredini seminarji v letu: 2000; 1999; 1997; 1996
918. Sredin seminar, 30. december 1998, Roman Maurer:

Termini iz Unixa


Pošiljam vam nekatere računalniške izraze, na katere sem naletel med prevajanjem knjige "Linux Installation And Getting Started".
Opremljeni so s predlogi slovenskih prevodov (različnih predlagateljev), o nekaterih smo že razpravljali na poštnem spisku lugos-slo, o drugih še ne.
Res bi bilo dobro, če bi se lahko pogovorili o teh in o drugih izrazih (večinoma dobljenih pri prevodih HOWTO-jev).


917. Sredin seminar, 23. december 1998, Janko Rožič in Peter Skobrne:

Premalo časa za prostor in preveč prostora za čas


Tokrat bo Sredin seminar nekoliko predbožično obarvan. Predavanje bo imel arhitekt in pesnik Janko Rožič s slikami pa ga bo popestril fotograf Peter Skobrne. Popeljala nas bosta skozi posebej izbrane podobe slovenskih pokrajin in v svojevrstne tokove in izvirnost naših rek. Ob slikah se bomo pogovarjali o rasti naše dežele skozi čas s perspektive arhitekta in fotografa.
916. Sredin seminar, 16. december 1998, Nada in Marko Razpet:

Cabri II


Predstavljena bo nova izdaja programa za podporo učcenja geometrije 'Cabri Geometre'.
915. Sredin seminar, 9. december 1998, Vladimir Batagelj:

Prikazi podatkovij, 2. del


Pomembna sestavina preiskovanja podatkovij so različni prikazi le-teh. Na seminarju se bomo sprehodili skozi najrazličnejše prikaze posameznih vrst podatkovij, ki jih najdemo na Internetu.
V prvem delu smo si ogledali prikaze Interneta in besedil. Tokrat pa se bomo spoznali s prikazi podatkov iz podatkovnih baz.
Zanimivi naslovi so zbrani na
Naslovi na Internetu: analiza in prikaz podatkovij

914. Sredin seminar, 2. december 1998, Vladimir Batagelj:

Prikazi podatkovij


Pomembna sestavina preiskovanja podatkovij so različni prikazi le-teh.
Na seminarju se bomo sprehodili skozi najrazličnejše prikaze posameznih vrst podatkovij, ki jih najdemo na Internetu.
Zbirka naslovov na Internetu

913. Sredin seminar, 25. november 1998, Matija Lokar:

ACM International Collegiate Programming Contest 1998/99
Praga, 13. - 14. 11. 1998


Tudi letos sta se dve ekipi Univerze v Ljubljani udeležili mednarodnega tekmovanja študentov iz programiranja. Na seminarju bomo spregovorili nekaj besed o samem tekmovanju in si ogledali letošnje naloge s tekmovanja.
912. Sredin seminar, 18. november 1998, Marko Grobelnik:

AD-Drevesa & Optimalna rešitev Rubikove kocke


Na seminarju bom predstavil podatkovno strukturo AD-Drevo, ki je zelo uporabna v algoritmih za strojno učenje in datamining. Podatkovna struktura omogoča štetje zapisov v bazi, ki ustrezajo določenemu konjuktivnemu pogoju. Ima zelo ugodno lastnost, da je štetje zapisov neodvisno od števila vseh zapisov v bazi, hkrati pa je zelo ugodna kar se tiče pomnilniške zahtevnosti. Z drugimi besedami: če imamo bazo z zelo velikim številom zapisov (npr >1G) in iz nje zgradimo AD-Drevo, lahko hitro in z malo porabo prostora izvemo koliko je zapisov, ki ustrezajo določenemu pogoju.
Če bo ostalo kaj časa (in verjetno ga bo), bom še predstavil postopek, ki omogoča optimalno rešitev Rubikove kocke, ki je v povprečju 18 potez od povprečne naključne konfiguracije.
911. Sredin seminar, 11. november 1998, Brane Mušič:

Optične komunikacije



910. Sredin seminar, 4. november 1998, Tomaž Pisanski:

Grafi geometričnih konfiguracij


Povzetek: angleški in slovenski/PS.
909. Sredin seminar, 28. oktober 1998, Vladimir Batagelj:

Nekaj zabavnih nalog


Predstavil bom nekaj zabavnih nalog, ki sem jih izbral za družabni večer na letošnjem občnem zboru DMFA v Lipici in nalogo o delitvi dediščine, na katero sem naletel v zadnji številki revije Matematika v škole.
908. Sredin seminar, 21. oktober 1998, Marko Grobelnik:

Protokol naš vsakdanji


Na seminarju bom na kratko predstavil tri protokole, ki jih najpogosteje uporabljamo iz dneva v dan: Po seminarju boste znali brati in pošiljati e-maile brez mailerjev in brati web strani brez browserjev.
907. Sredin seminar, 14. oktober 1998, Vladimir Batagelj:

Drobtine (7. del)


Ogledali si bomo krajši temi:
906. Sredin seminar, 7. oktober 1998, Vladimir Batagelj:

Drobtine (6. del)


Ogledali si bomo nekaj krajših tem:
905. Sredin seminar, 30. september 1998, Simona Korenjak-Černe:

Prilagojena metoda voditeljev za razvrščanje velikih podatkovij z neenovitimi opisi enot


Predstavljen bo eden od načinov prekodiranja podatkov, kjer so lastnosti enot merjene v različnih merskih lestvicah (neenoviti opisi enot), s katerim dobimo nov, enovit opis enote z vektorjem naravnih števil. Tak opis lahko zelo preprosto razširimo na opis skupine. Na osnovi tega opisa lahko zgradimo ustrezne metode razvrščanja v skupine - ogledali si bomo prilagojeno metodo voditeljev. Delovanje razvitega postopka razvrščanja bo prikazano na izbranih podatkih (avtomobili, zastave).
904. Sredin seminar, 23. september 1998, Andrej Mrvar in Vladimir Batagelj:

Pajčevine 2


Ogledali si bomo, kaj je Pajek novega napredel čez počitnice:
903. Sredin seminar, 16. september 1998, Matevž Bren:

Različnosti in razdalje med mešanicami


Mešanice (zmesi, zlitine ...) lahko predstavimo z vektorji realnih števil, ki podajajo deleže posameznih sestavin. Komponente teh vektorjev so torej nenegativne in imajo stalno vsoto. Tako mešanice lahko predstavimo s točkami enotinega simleksa. Ker evklidska geometrija ne odraža narave mešanic, definiramo drugačno grupno operacijo in drugačno razdaljo med njimi.

Ogledali si bomo to geometrijo, podobnosti z evklidsko in transformacijo, ki eno prevede v drugo.

S Kullback-Leiblerjevo mero razdalj med porazdelitvami verjetnosti bomo definirali še eno različnost med mešanicami in si ogledali njene lastnosti.


902. Sredin seminar, 9. september 1998, Egon Zakrajšek:

Stavnica


Pripovedoval bo o organiziranju stavnice.
901. Sredin seminar, 2. september 1998, Vladimir Batagelj in Andrej Mrvar:

Pajčevine 1


Ogledali si bomo, kaj je Pajek novega napredel čez počitnice:
900. Sredin seminar, 26. avgust 1998, Božo Mišović:

xDSL - naprave za prenos podatkov


Hiter razvoj tehnike procesiranja signalov zadnjih deset let je omogočil močno povečanje hitrosti prenosa podatkov po navadnih telefonskih paricah.
Ogledali si bomo, kaj se je zgodilo.
899. Sredin seminar, 19. avgust 1998, Rok Vidmar:

Dekompiliranje (Back End & Co.)


Odkar je prišlo v navado, da so izvorni programi poslovna skrivnost, se da o najnovejših programerskih prijemih kaj zvedeti le iz člankov, kjer pa ideje še niso tako izpiljene, kot v dejanskih programih. S tehnikami, ki jih bom opisal, pa se da pogledati pod marsikateri kovter.
898. Sredin seminar, 5. avgust 1998, Rok Vidmar:

Dekompiliranje (Front end)


Odkar je prišlo v navado, da so izvorni programi poslovna skrivnost, se da o najnovejših programerskih prijemih kaj zvedeti le iz člankov, kjer pa ideje še niso tako izpiljene, kot v dejanskih programih. S tehnikami, ki jih bom opisal, pa se da pogledati pod marsikateri kovter.
897. Sredin seminar, 22. julij 1998, Rok Vidmar:

Dekompiliranje


Odkar je prišlo v navado, da so izvorni programi poslovna skrivnost, se da o najnovejših programerskih prijemih kaj zvedeti le iz člankov, kjer pa ideje še niso tako izpiljene, kot v dejanskih programih. S tehnikami, ki jih bom opisal, pa se da pogledati pod marsikateri kovter.
896. Sredin seminar, 15. julij 1998, Egon Zakrajšek:

Sistem za matematično modeliranje MATLAB



895. Sredin seminar, 8. julij 1998, Tomaž Pisanski:

Grboslovje v Javascriptu



894. Sredin seminar, 1. julij 1998, prof.dr. Miracea Diudea, Department of Chemistry, Babes-Bolyai University, Cluj, Romunija:

Cluj indices – Powerful descriptors
of 2-D and 3-D (molecular) Graphs


Prof. Diudea bo predstavil skupino indeksov za opis dvo- in tri-razsežnih molekularnih grafov in pokazal svoj program za delo z velikimi strukturami.
893. Sredin seminar, 24. junij 1998, prof. Arsen Šurlan:

Predstavitev govoreče računalniške enote za slepe



892. Sredin seminar, 17. junij 1998, Roman Maurer:

LyX - WYSIWYG LaTeX


Ogledali si bomo urejevalnik LyX za Linux/UNIX/X-windows, prosti program, ki vam lahko pri LaTeXiranju nadomesti Emacs.
LyX ima zmogljiv urejevalnik enačb, podpira različne LaTeXove razrede (npr. article, book in letter), podpira postscriptne slike, oznake in sklicevanja, samodejno oštevilčene naslove, preprosto izdelavo stvarnega kazala, nacionalne tipkovnice in različne jezike (s paketom babel), črkovanje (v ozadju poganja ispell), preglednice, opombe pod črto ali na robu, ima neskončno možnost razveljavitve/ponovitve ukazov in še in še ...
Delo lahko poteka z miško prek menujev z miško ali z okrajšavami prek tipkovnice (za izkušenejše uporabnike).
Rezultat je lahko izpis na papir, datoteka v formatu LaTeX, DVI, Postscript ali SGML ali tekstovna datoteka.
LyX je zaščiten z GNU Public License in je torej dokončni protiargument okorelim Wordašem.
URL: http://www.lyx.org/
891. Sredin seminar, 10. junij 1998, Matjaž Gams in Tomaž Šef:

Slovenski govor in prevajanje iz angleščine na računalnikih


Predstavili bomo govor v agentki za zaposlovanje, tako angleški kot slovenski. Nato bomo posebej predstavili modul za slovenski govor. Predstavili bomo sistem za prevajanje iz angleščine v slovenščino. Omenili bomo identifikacijo govorcev, ki jo opravljamo v Laboratoriju za naravni jezik na Odseku za inteligentne sisteme na IJS.
Predstavili bomo zamisli o novem projektu za prevajanje iz angleščine v slovenščino in nazaj.
Predavanje bo potekalo v okviru Sredinega seminarja, je pa vodeno tudi kot predavanje Slovenskega društva za umetno inteligenco in Slovenskega društva za kognitivne znanosti.
890. Sredin seminar, 3. junij 1998, Matija Lokar:

Izbirno tekmovanje študentov Univerze v Ljubljani za udeležbo na
ACM International Collegiate Programming Contest


V sredo 3.6. bo na Matematiki izbirno računalniško tekmovanje za sestavo ekipe ljubljanske univerze na regijskem tekmovanju ACM, ki bo jeseni nekje v Evropi. Tekmovanje bo potekalo na račulnalnikih. Predvidoma se ga bo udeležilo okrog 20 študentov, večina med njimi so bivši uspešni tekmovalci na srednješolskih tekmovanjih. Sistem tekmovanja je nekoliko atraktivnejši, ker omogoča sprotno spremljanje rezultatov - po izteku časa so rezultati znani takoj.
Tekmovanje bo potekalo na FMF v sredo od 14h do 19h v računalniški učilnici v istem nadstropju stavbe na Jadranski 21 kot Sredin seminar.
Na seminarju si bomo ogledali pravila tega tekmovanja, predstavili priprave študentov ljubljanske univerze na to tekmovanje in si ogledali naloge ter potek izbirnega tekmovanja za določitev ekipe, ki bo takrat potekalo v sosednji učilnici. Ob koncu seminarja pa bodo tudi že znani rezultati tekmovanja.
889. Sredin seminar, 27. maj 1998, Andrej Brodnik in Martin Juvan:

Naloge z mednarodnega ACMovega tekmovanja v programiranju 1998


Ogledali si bomo naloge, ki so jih reševale ekipe na zaključnem mednarodnem tekmovanju študentov iz programiranja to leto.
888. Sredin seminar, 20. maj 1998, Vladimir Batagelj:

Drobtine (5. del)


Na seminarju si bomo ogledali, kako v svojih omrežnih sestavkih uporabljamo pisave Unicode in kje jih dobimo. Spoznali bomo še nekatere vzporedne rešitve (pisavski strežniki).
Pogledali bomo tudi povezavo pisav iz Mathematice in TeXa in IBMov vstavek (plug-in) techexplorer za Netscape, ki omogoča neposredni prikaz sestavkov pripravljenih v TeXu/LaTeXu.
Gradiva bodo dostopna na naslovu: http://vlado.fmf.uni-lj.si/seminar/fonts/.
887. Sredin seminar, 13. maj 1998, Matjaž Željko:

Informacijski strežnik DMFA,
Komisije za popularizacijo matematike v srednji šoli


Pod tem imenom se skriva CGI program na enem od WWW strežnikov na FMF, s pomočjo katerega bomo pri DMFA od prihodnjega leta dalje sprejemali poročila oz. prijave na tekmovanja, nudili pa bomo različne informacije o tekmovanjih.

Pod budno oko kritike prepuščam uporabniški vmesnik, v drugem delu seminarja bom spregovoril nekaj besed o programskih rešitvah.


886. Sredin seminar, 6. maj 1998, Egon Zakrajšek:

Tu in tam (2. del)


V sredo, 6. maja ob 18H, se bom spet spominjal ameriških dni in se predvsem spomnil reči, ki so jih Američani znali urediti, Slovenci pa kljub neodvisnosti ne. Seveda poudarek ne bo na kritiziranju ampak na mislih, ki bi jih Američanom lahko pokradli, ne da bi kršili avtorske pravice.

Zapiske teh spominov si lahko ogledate na naslovu

valjhun.fmf.uni-lj.si/~egon/tu_in_tam

885. Sredin seminar, 29. april 1998, Marko Grobelnik:

Identifikacija hierarhične strukture v zaporedjih


Predstavil bom nekaj misli o uporabi programov za simbolno računanje in aktivnosti, ki tečejo na področju uporabe teh programov.

Na seminarju si bomo ogledali algoritem SEQUITUR, ki v linearnem času in prostoru zgradi hierarhično strukturo vzorcev iz zaporedja diskretnih simbolov (npr. črke ali besede v besedilu, note, ...). Ogledali si bomo postopek, učinkovito implementacijo in demonstracijo na primerih. Čisto za pokušino si lahko ogledate razgradnjo Prešernove pesmi Kam (glavno produkcijsko pravilo je A100).


884. Sredin seminar, 22. april 1998, Iztok Savnik:

Arhitektura relacijskega sistema
za upravljanje s podatkovnimi bazami


Na seminarju bodo predstavljeni osnovni moduli relacijskih sistemov za upravljanje s podatkovnimi bazami. Izvedba posameznih modulov bo opisana na primeru relacijskega sistema za upravljanje s podatkovnimi bazami Minibase, ki je bil izdelan v u"cne namene na Univerzi v Wisconsinu. Podrobneje si bomo ogledali naslednje vidike relacijskih sistemov: postopke za izvajanje stikov (angl. join), optimizacijo poizvedb in postopke za izvajanje planov poizvedb.

Osnovni podatki o sistemu Minibase se nahajajo tukaj.


883. Sredin seminar, 15. april 1998, Egon Zakrajšek:

Tu in tam


V sredo, 15. aprila ob 18H, se bom spominjal ameriskih dni in se predvsem spomnil reci, ki so jih Americani znali urediti, Slovenci pa kljub neodvisnosti ne. Seveda poudarek ne bo na kritiziranju ampak na mislih, ki bi jih Americanom lahko pokradli, ne da bi krsili avtorske pravice.
882. Sredin seminar, 8. april 1998, Matija Lokar:

O uporabi simbolnega računanja
pri pouku matematike v srednji šoli


Predstavil bom nekaj misli o uporabi programov za simbolno računanje in aktivnosti, ki tečejo na področju uporabe teh programov.
881. Sredin seminar, 1. april 1998, Vladimir Batagelj:

Omrežni učbenik, 2. del


Najprej si bomo ogledali nekaj primerkov omrežnih učnih izdelkov, ki jih najdemo na WWW. Nato bomo razmislili o sestavinah, ki jih lahko / naj jih uporabimo pri pripravi tovrstnih izdelkov.

Gradivo


880. Sredin seminar, 25. marec 1998, Vladimir Batagelj:

Omrežni učbenik


Najprej si bomo ogledali nekaj primerkov omrežnih učnih izdelkov, ki jih najdemo na WWW. Nato bomo razmislili o sestavinah, ki jih lahko / naj jih uporabimo pri pripravi tovrstnih izdelkov.

Gradivo


879. Sredin seminar, 18. marec 1998, Gregor Molan:

Vzdrževanje programov
s prevajanjem izvorne kode v objektno bazo


Vsebina:
  1. Skeniranje - kratek uvod
  2. Scanner PL/I

878. Sredin seminar, 11. marec 1998, Vladimir Batagelj:

XML


10. februarja letos sem dobil kot član TEI-L naslednje sporočilo. Na seminarju si bomo ogledali, kaj prinaša XML.

Poglejte še sem.


877. Sredin seminar, 4. marec 1998, Andrej Mrvar in Vladimir Batagelj:

Analiza in risanje rodovnikov s programom Pajek


Z grafi lahko predstavimo veliko sistemov z zelo različnih področij. Eno od zanimivih področij, kjer se pojavlja večje število obsežnih grafov so rodovniki (genealogije).

Za izmenjavo rodoslovnih podatkov se uporablja oblika zapisa GEDCOM, ki jo prepozna tudi programski paket Pajek. Rodoslovne podatke lahko predelamo v dve vrsti grafov: navadne in parne rodovnike.

Na seminarju bodo predstavljene uporabe programa Pajek pri analizi rodovnikov, kot so iskanje najkrajše sorodstvene zveze med osebama, iskanje najbližjih prednikov in potomcev izbrane osebe, iskanje zanimivih vzorcev (porok med bližnjimi sorodniki), ... Poseben poudarek bo dan postopkom risanja rodovnikov.


876. Sredin seminar, 25. februar 1998, Matjaž Zaveršnik:

PDF in LaTeX


Spoznali smo že, kako z Ghostscriptom predelamo datoteko iz PostScripta v PDF. Prednosti zapisa PDF so, da zanj obstaja prosto dostopni prikazovalnik Acrobat (za večino računalnikov) in, da je zapis varčen - precej krajše datoteke kot v PostScriptu.
Tokrat si bomo ogledali PDFLaTeX, ki predela besedilo napisano v LaTeXu naravnost v PDF; in paket HyperRef, ki omogoča vključiti v besedilo tudi notranje (skoke) in zunanje (prehode na druge sestavke) povezave.
PDFLaTeX in HyperRef ponujata ustrezno (in zastonj) okolje za pripravo sestavkov kot so omrežni učbeniki, preprinti, ...
Glej še: Navodila; potrebne datoteke (primeri, programi); France.png (4M).
875. Sredin seminar, 18. februar 1998, John Shawe-Taylor:

Luckiness in Machine Learning


A general framework for analysing distribution dependent learning and obtaining bounds on the generalisation error which are distribution independent. The approach can be used to motivate or justify learning heuristics, such as maximising the margin of a hyperplane classifier.
874. Sredin seminar, 11. februar 1998, Peter Keše:

Windows NT (3. del)
WINSOCK


V sklopu predavanj o programiranju Windows 95 in Windows NT, bo tokratni seminar namenjen predstavitvi Windows Socket-ov, standardnega orodja za razvoj omreznih aplikacij.
Nekje v zacetku devetdesetih let, je postalo jasno, da bodo Windowsi igrali pomebno vlogo v prihodnosti osebnih racunalnikov. V istem obdobju pa so se pojavile tudi prve govorice o vsesplosnem razmahu interneta in o vseh moznih posledicah, ki ga bo ta prinesel v nasa zivljenja.
Prav v preseku teh dveh tehnologij, torej med Windowsi in TCP/IP protokolom, pa je tical problem. Windowsi namrec niso podpirali omenjenega protokola, zato so se ponudniki TCP/IP aplikacij -- vsak na svojo pest -- zaceli ukvarjati z razvojem razlicnih vmesnikov med svojimi programi in svetovnim spletom.
Kmalu je postalo jasno, so to precej kratkovidne resitve in nekaj kljucnih ljudi iz racunalniske industrije se je odlocilo, da bodo nasli boljsi nacin. Tako se je jeseni 1991 zbralo okrog 30 ljudi od vsepovsod, rezultat pa je bil predlog enotnega komunikacijskega standarda. Ta naj bi bil kar najbolj podoben izvirnim Berkeleyevim socketom in obenem enostaven za uporabo v Windows okolju.
V priblizno letu dni so ljudje prek mailing list dokoncali enoten standard Winsock 1.0, nekaj mesecev kasneje pa se 1.1, ki je se danes najbolj popularen tovrstni paket uporabljen v tisocerih omreznih programih.
873. Sredin seminar, 4. februar 1998, Vladimir Batagelj:

Drobtine (4. del)


Spoznali bomo: Gradivo
872. Sredin seminar, 28. januar 1998, Marko Grobelnik:

Programiranje pod WinNT/95 (II. del)


Tokrat si bomo na seminarju ogledali nekaj drugih sklopov sistemskih funkcij na WinNT/95. Poudarek bo na procesih, nitih (thread-ih), sinhronizacijiskih mehanizmih (kriticne sekcije, mutexi, eventi, semaforji, timerji). V drugem delu (ce bo ostalo zadosti casa) pa si bomo ogledali se t.i. sockete (mehanizem na katerem bazira TCP/IP oz. Internet). Ogledali si bomo pogled na komunikacijo po mrezi skozi prizmo funkcij, ki jih definira MS inacica funkcij, ki se imenuje WinSock (Unix socketi+asinhroni socketi+ nekaj dodatkov)
871. Sredin seminar, 21. januar 1998, Tomaž Pisanski:

Prikaz odvisnih podatkov na internetu
rešitve in problemi


Prikazali bomo nekaj orodij in konceptov za oblikovanje in vzdrzevanje spletnih strani. Uporabili bomo konkretne primere, ki jih razvijamo za prikaz bibliografije IMFM, preprintov, urnika, rodoslovnih strani, ter sistema VEGA. Ob tem bomo spregovorili tudi o nekaterih problemih, ki se pojavijo pri koordinaciji dela velikega stevila sodelujocih.
870. Sredin seminar, 14. januar 1998, Egon Zakrajšek:

Metoda deli-in-vladaj,
najhitrejša metoda za diagonalizacijo velikih tridiagonalnih matrik.



869. Sredin seminar, 7. januar 1998, Aleksandar Jurišić:

Pametne kartice in 'eliptična' kriptografija


Najprej predstavimo pametne kartice (smart cards), ki nam ilustrirajo kje v vsakdanjem življenju lahko (oziroma že) uporabljamo kriptografijo. V drugem delu predstavimo eliptični model javne kriptografije. teoretičnih (`estetskih') razlogov, so se začele nedavno uporabljati pri algoritmih za faktorizacijo števil, dokazovanju nerazcepnosti števil in v javni kriptografiji.
Razložimo zakaj eliptični kripto-sistemi omogočajo relativno majhne ključe, veliko hitrost programov in računalniške opreme in zakaj nam ponuja med shemami z javnimi ključi največjo varnost glede na dolžino ključev.
Nazadnje predstavimo pametno kartico 'SinGen' z eliptičnim digitalnim podpisom.
Sredini seminarji v letu: 2000; 1999; 1997; 1996