Dobro prosojnico bi lahko opisali takole: je zanimiva, razumljiva, estetska in tehni~no dodelana. Posku{ajmo razumeti, kaj to pomeni.

Prosojnica, na kateri je le besedilo, za povpre~nega poslu{alca zagotovo ni zanimiva. Zato je najbolje, da je na njej ~im manj besed in {e te naj bodo skrbno izbrane. ^e je le mogo~e, tudi te nadomestimo s skico, risbo, shemo ali celo z miselnim vzorcem, vendar tako, da situacija ne bo dvoumna. ^e uporabljamo preglednice in tabele, naj te vsebujejo le najpomembnej{e podatke ali ozna~imo najnujnej{e. Tudi zapletene tehni~ne risbe in na~rte posku{ajmo poenostaviti kolikor se le da. Pomembno je, da so sporo~ila prilagojena starosti poslu{alcev in njihovi intelektualni, kulturni zrelosti.

Prosojnica je bolj zanimiva, ~e uporabljamo tudi barve , vendar je treba paziti, da ne napravimo ki~astega izdelka.

Prosojnica bo tudi zanimiva, ~e bo nastajala pred poslu{alci. To dose`emo s prekrivanjem, odkrivanjem, dopisovanjem, dopolnjevanjem, ...

Pri sami kompoziciji sku{ajmo najpomembnej{e stvari prikazati v srednjem delu, manj pomembne pa na obrobju.

Omeniti velja tudi pisavo. ^e prosojnico pi{emo na roko, se moramo potruditi, da pi{emo v ravnih vrstah, z dovolj veliko in lepo berljivo pisavo. Kadar si pomagamo z ra~unalnikom, so nam te te`ave prihranjene, vendar pa je treba pazljivo izbrati tip in velikost pisave. V splo{nem se je dobro izogniti viti~astim in votlim pisavam. Med izdelavo ve~krat poglejmo, kako izgleda na{a prosojnica.

BARVE

Uporabljamo jih v razli~ne namene:

• za poudarjanje podrobnosti
• za prikazovanje in opozarjanje na razlike
• za podkrepitev sporo~ila (pomen barv)
• za podlago sporo~ila (prikazane so najugodnej{e mo`nosti)
• za stvarno prikazovanje sveta (rde~e jagode, zelena trava,...)

Poleg tega nas barvna prosojnica s svojim izgledom bolj pritegne kot obi~ajna, v nas prebudi zanimanje ali pa nas celo vspodbudi k novemu, ustvarjalnemu mi{ljenju.