Informacijska tehnologija v izobraževanju
Omrežje
09. nov 98 / 10. jun 95
Kako deluje WWW?
Z logičnega, uporabnikovega gledišča sestavljajo omrežje omrežni sestavki
in drugi podatki shranjeni na različnih računalnikih, ki se lahko med seboj
'pogovarjajo'. Omrežni sestavki so napisani v posebnem jeziku
HTML (HyperText Markup Language),
ki je izpeljanka sestava za označevanje
besedil SGML
(Standard Generalized Markup Language).
V omrežnih sestavkih lahko zahtevamo prikaz drugih sestavkov, podatkov
ali delov sestavka. To nam omogočata
- dogovor HTTP (HyperText Transfer Protocol),
ki določa, kako se lahko računalniki v omrežju med seboj pogovarjajo;
- omrežni naslov datoteke URL
(Universal Resource Locator), ki omogoča poimenovati katerokoli
datoteko na v omrežje povezanih računalnikih.
Dogovor HTTP vsebuje tudi nekatere starejše dogovore: FTP,
Mailto, TELNET, SMTP, Gopher, WAIS,...
Omrežni naslov je takole sestavljen
protokol://računalnik:vrata/polni_naslov_datoteke
Nekatere sestavine potrebujejo še dodatno razlago. Če podatek o vratih
izpustimo, je privzeta vrednost 80. računalnik lahko podamo, podobno
kot smo navajeni pri telefonu, z njegovo številko. Tako je na primer
naslov vhodne strani o programskem jeziku logo na računalniku Educa
http://193.2.67.80/logo/default.htm
Ker si je številke težko zapomniti in nastopijo velike težave, če jih
želimo spremeniti, so uvedli simbolna imena računalnikov. Za zvezo med
simbolnimi imeni in številkami skrbijo posebni imenski strežniki
DNS (Domain Name System). Tako za računalnik Educa raje uporabljamo
ime
www.educa.fmf.uni-lj.si
Številski naslov računalnika sestavljajo 4 zlogi - 32 bitov.
Zaradi razmaha uporabe spleta postaja naslovni prostor premajhen.
Rešitev IPv6 - za naslov
je namenjenih 128 bitov.
Protokol mailto mi omogoča poslati
sporočilo.
Zahtevo v sestavku zapišemo takole
sporočilo.
Recimo, da imamo na svojem računalniku omrežni pregledovalnik
(npr. Netscape, Explorer, Mosaic, ...) in smo na nek način povezani v
Internet (modem, ISDN, najeta zveza).
Pregledovalnik (brkljalnik) je program, ki nam omogoča pregledovanje
omrežnih sestavkov in iz njih dostopnih podatkov. Njegova osnovna naloga
je na zahtevo uporabnika priskrbeti z omrežja izbrani sestavek ali
podatek določen z danim naslovom in ga, glede na zvrst datoteke,
ustrezno prikazati/obdelati. Poleg tega pregledovalniki omogočajo še
razne dodatne storitve: izpis sestavka, shranjevanje na disk, iskanje
po sestavku, ... V pregledovalniku Netscape si lahko z izbiro
View/Page Source ogledamo zapis sestavka v jeziku HTML.
Za to, da lahko nek računalnik, ki je povezan v Internet, posreduje
datoteke uporabnikom na drugih računalnikih, mora imeti nameščen
omrežni strežnik.
Kaj se zgodi, ko na pregledovalniku zahtevamo (vnesemo v ustrezno polje
in potrdimo, kliknemo na aktivno točko v sestavku) prikaz datoteke z
danim naslovom? Pregledovalnik se poveže z omrežnim strežnikom na v
naslovu navedenem računalniku, in z ukazom GET zahteva dano datoteko.
Strežnik mu odgovori tako, da mu pošlje želeno datoteko ali pa sporočilo
o napaki (neznana datoteka, prepovedan dostop, ...)
Poleg tega strežnik opravlja še druge naloge: vodenje dnevnika dostopov,
preverjanje uporabnikov, dostopanje z geslom, prepuščanje odgovora
na posebne zahteve za to napisanim programom (doseganje v podatkovne baze,
...). Zveza med pregledovalnikom in strežnikom ni stalna - ob vsaki zahtevi
se ponovno vzpostavlja.
MIME
Zvrst datotek na omrežju je določena po dogovoru
MIME
(Multipurpose Internet Mail Extensions).
Ko strežnik odpošlje datoteko, zapiše na njeno 'ovojnico' podatek o
njeni zvrsti. Tega običajno določi na osnovi podaljška imena datoteke.
MIME pozna naslednje osnovne zvrsti:
- text - znakovna datoteka
- message - datoteka s sporočilom
- image - datoteka s sliko
- video - datoteka z videom
- audio - datoteka z zvokom
- application - datoteka s podatki za program ali dvojiška
datoteka
- multipart - datoteka z združenimi več
raznovrstnimi sestavinami
- model - datoteka z opisom modela
Vsaka zvrst pozna večje število podzvrsti, ki ustrezajo posameznim dogovorom
o zapisu podatkov na datotekah. Oglejte si
zbirko
dosedaj uvedenih (pod)zvrsti MIME. Najpogosteje uporabljane zvrsti so
podane v tabeli:
Podaljšek | Zvrst MIME
| .HTM, .HTML | text/html
| .TXT | text/plain
| .JPG, .JPEG | image/jpeg
| .GIF | image/gif
| .TIF, .TIFF | image/tiff
| .XBM | image/x-xbitmap
| .WAV | audio/wav
| .AU | audio/basic
| .MPG, .MPEG | video/mpeg
| .WRL, .VRML | model/vrml
| .PS, .EPS | application/postscript
| .RTF | application/rtf
| .PDF | application/pdf
| .ZIP | application/zip
| .DOC | application/msword
| Default | application/octet-string
|
Seveda lahko skupine uporabnikov predlagajo
IETF
(The Internet Engineering Task Force)
nove osnovne zvrsti in podzvrsti.
Tako so na primer kemiki pripravili predlog za zvrst
chemical.
Program v logu bi potemtakem dobil zvrst
application/logo
Združenje ustanov in podjetij za razvoj Omrežja
W3 — WWW Consortium;
delovne skupine IETF — The Internet Engineering Task Force;
nadzornik in podeljevalec omrežnih številk
IANA — The Internet Assigned Numbers Authority;
The InterNIC domain name registration services.
Standardi in razvoj omrežja
What are standards?
PC Webopaedia online encyclopedia:
Standards;
Standardizacija omogoča usklajenost izdelkov različnih
proizvajalcev. V času razvoja neke stvari prezgodnja standardizacija
lahko zaviralno vpliva.
ISO — International Standard Organization;
CEN European Committee for Standardization;
ANSI — American National Standards Institute;
NIST — National Institute of Standards and Technology;
DIN — Deutsches Institut für Normung;
GOST R — Госстандарт
России;
USM — Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri MZT.
Omrežni standardi RFC — Request for Comments;
RFC/Search,
RFC/Locate.
FAQs.
MIME: RFC2077;
Hobbes' World;
Hobbes' Internet Timeline.
Internet Connectivity Maps (PS):
Sep 91;
Aug 92;
Feb 94;
Aug 95;
Jun 97.
History of Internet and WWW.
Priprava in uporaba omrežnih storitev
Omrežni pregledovalniki znajo, poleg omrežnih sestavkov, prikazovati/predvajati
še datoteke nekaterih drugih zvrsti (GIF, JPEG, VRML, WAV). Kaj pa ostale?
Za te mora uporabnik posebej poskrbeti tako, da na svoj računalnik
namesti ustrezne prikazovalne programe in jih poveže s
pregledovalnikom:
PS, EPS - GsView,
PDB - Rasmol,
SVG - SVG Viewer, ...
Kot podrobno razdelan zgled si oglejte povezovanje tolmača za programski jezik
logo.
Tesnejšo povezanost med pregledovalnikom / sestavkom in prikazovalnikom
zagotavljajo vstavki (plug-ins). To so programski deli,
ki se povežejo s prikazovalnikom in ga tako razširijo. Za primer si
oglejte opise
Netscapeovih vstavkov.
Sam uprabljam vstavka: PDF -
Acrobat in
CMX - CMX Viewer.
Načeloma se neka skupina uporabnikov lahko dogovori o zapisu podatkov
s področja svoje dejavnosti in zanje napiše prikazovalnik ali vstavek,
vključi to zvrst v svoje strežnike in razširi svoje pregledovalnike
s prikazovalnikom. Odslej lahko svoje podatke pregleduje po omrežju.
Primer take uporabe je projekt
Vega.
Seveda lahko omrežni pregledovalnik uporabljamo tudi popolnoma
lokalno - izven omrežja na svojem računalniku. Razlika
je le v tem, da v tem primeru lahko dosegamo le datoteke na svojem
računalniku. Za večino lokalnih dejavnosti ne potrebujemo strežnika.
Tipični primeri lokalne uporabe pregledovalnika so predstavitve ali
uporabe za učenje.
Za to, da ponudimo naše sestavke in podatke drugim, pa jih moramo
postaviti na strežnik. Ker naj bo naša ponudba trajno prisotna v
omrežju, od računalnika, na katerega bomo postavili svoje sestavke,
pričakujemo, da je trajno povezan v omrežje, zanesljivo deluje in
je dobro oskrbovan. Če v našem okolju tak računalnik obstaja si
poskusimo pridobiti prostor na njem.
Kaj pa če v našem okolju ni dostopen ustrezen računalnik? Tedaj
nam še vedno ostaja na voljo možnost gostovanja -
prostor si zagotovimo na enem izmed računalnikov Slovenskega
izobraževalnega omrežja. Priprava sedaj zahteva ovinek - sestavke
pripravimo lokalno na svojem računalniku in jih, ko smo zadovoljni,
s FTPjem prenesemo na strežnik.
Programska podpora IT;
WWW in izobraževanje
Lastnosti
- prijazno okolje;
- podpora multimedijem
- prost dostop do programske opreme in gradiv
- prost dostop do podatkov in informacij
- prijazna (nezahtevna) programska podpora
- integracija orodij
- razširjenost (rast) omrežja
Prednosti
- izboljšanje kakovosti rednega izobraževanja
- samostojni študij
- boljše komunikacije
- preverjanje znanja
- objavljanje administrativnih informacij
Strah pred
- neznanim
- spremembami
- tehničnimi sredstvi
- izgubo avtoritete
- angleščino
- javnostjo
Problemi
- dostopnost
- propustnost
- jezikovne pregrade
- učni načrti
- dodatna obremenitev učiteljev
- prva pomoč
Sestavil:
Vladimir Batagelj, Matematika, Jadranska 19, 61111 Ljubljana
e-mail: Vladimir.Batagelj@uni-lj.si
(pošlji sporočilo)
|