Informacijska tehnologija v izobraževanju

Omrežje

09. nov 98 / 10. jun 95

Kako deluje WWW?

Z logičnega, uporabnikovega gledišča sestavljajo omrežje omrežni sestavki in drugi podatki shranjeni na različnih računalnikih, ki se lahko med seboj 'pogovarjajo'. Omrežni sestavki so napisani v posebnem jeziku HTML (HyperText Markup Language), ki je izpeljanka sestava za označevanje besedil SGML (Standard Generalized Markup Language).

V omrežnih sestavkih lahko zahtevamo prikaz drugih sestavkov, podatkov ali delov sestavka. To nam omogočata

dogovor HTTP (HyperText Transfer Protocol), ki določa, kako se lahko računalniki v omrežju med seboj pogovarjajo;
omrežni naslov datoteke URL (Universal Resource Locator), ki omogoča poimenovati katerokoli datoteko na v omrežje povezanih računalnikih.

Dogovor HTTP vsebuje tudi nekatere starejše dogovore: FTP, Mailto, TELNET, SMTP, Gopher, WAIS,...

Omrežni naslov je takole sestavljen

protokol://računalnik:vrata/polni_naslov_datoteke

Nekatere sestavine potrebujejo še dodatno razlago. Če podatek o vratih izpustimo, je privzeta vrednost 80. računalnik lahko podamo, podobno kot smo navajeni pri telefonu, z njegovo številko. Tako je na primer naslov vhodne strani o programskem jeziku logo na računalniku Educa

http://193.2.67.80/logo/default.htm

Ker si je številke težko zapomniti in nastopijo velike težave, če jih želimo spremeniti, so uvedli simbolna imena računalnikov. Za zvezo med simbolnimi imeni in številkami skrbijo posebni imenski strežniki DNS (Domain Name System). Tako za računalnik Educa raje uporabljamo ime

www.educa.fmf.uni-lj.si

Številski naslov računalnika sestavljajo 4 zlogi - 32 bitov. Zaradi razmaha uporabe spleta postaja naslovni prostor premajhen. Rešitev IPv6 - za naslov je namenjenih 128 bitov.

Protokol mailto mi omogoča poslati sporočilo. Zahtevo v sestavku zapišemo takole

<a href="mailto:vladimir.batagelj@uni-lj.si">sporočilo</a>.

Recimo, da imamo na svojem računalniku omrežni pregledovalnik (npr. Netscape, Explorer, Mosaic, ...) in smo na nek način povezani v Internet (modem, ISDN, najeta zveza). Pregledovalnik (brkljalnik) je program, ki nam omogoča pregledovanje omrežnih sestavkov in iz njih dostopnih podatkov. Njegova osnovna naloga je na zahtevo uporabnika priskrbeti z omrežja izbrani sestavek ali podatek določen z danim naslovom in ga, glede na zvrst datoteke, ustrezno prikazati/obdelati. Poleg tega pregledovalniki omogočajo še razne dodatne storitve: izpis sestavka, shranjevanje na disk, iskanje po sestavku, ... V pregledovalniku Netscape si lahko z izbiro View/Page Source ogledamo zapis sestavka v jeziku HTML.

Za to, da lahko nek računalnik, ki je povezan v Internet, posreduje datoteke uporabnikom na drugih računalnikih, mora imeti nameščen omrežni strežnik.

Kaj se zgodi, ko na pregledovalniku zahtevamo (vnesemo v ustrezno polje in potrdimo, kliknemo na aktivno točko v sestavku) prikaz datoteke z danim naslovom? Pregledovalnik se poveže z omrežnim strežnikom na v naslovu navedenem računalniku, in z ukazom GET zahteva dano datoteko. Strežnik mu odgovori tako, da mu pošlje želeno datoteko ali pa sporočilo o napaki (neznana datoteka, prepovedan dostop, ...)

Poleg tega strežnik opravlja še druge naloge: vodenje dnevnika dostopov, preverjanje uporabnikov, dostopanje z geslom, prepuščanje odgovora na posebne zahteve za to napisanim programom (doseganje v podatkovne baze, ...). Zveza med pregledovalnikom in strežnikom ni stalna - ob vsaki zahtevi se ponovno vzpostavlja.

MIME

Zvrst datotek na omrežju je določena po dogovoru MIME (Multipurpose Internet Mail Extensions). Ko strežnik odpošlje datoteko, zapiše na njeno 'ovojnico' podatek o njeni zvrsti. Tega običajno določi na osnovi podaljška imena datoteke.

MIME pozna naslednje osnovne zvrsti:

text - znakovna datoteka
message - datoteka s sporočilom
image - datoteka s sliko
video - datoteka z videom
audio - datoteka z zvokom
application - datoteka s podatki za program ali dvojiška datoteka
multipart - datoteka z združenimi več raznovrstnimi sestavinami
model - datoteka z opisom modela

Vsaka zvrst pozna večje število podzvrsti, ki ustrezajo posameznim dogovorom o zapisu podatkov na datotekah. Oglejte si zbirko dosedaj uvedenih (pod)zvrsti MIME. Najpogosteje uporabljane zvrsti so podane v tabeli:

Podaljšek	Zvrst MIME
`.HTM, .HTML`	`text/html`
`.TXT`	`text/plain`
`.JPG, .JPEG`	`image/jpeg`
`.GIF`	`image/gif`
`.TIF, .TIFF`	`image/tiff`
`.XBM`	`image/x-xbitmap`
`.WAV`	`audio/wav`
`.AU`	`audio/basic`
`.MPG, .MPEG`	`video/mpeg`
`.WRL, .VRML`	`model/vrml`
`.PS, .EPS`	`application/postscript`
`.RTF`	`application/rtf`
`.PDF`	`application/pdf`
`.ZIP`	`application/zip`
`.DOC`	`application/msword`
Default	`application/octet-string`

Seveda lahko skupine uporabnikov predlagajo IETF (The Internet Engineering Task Force) nove osnovne zvrsti in podzvrsti. Tako so na primer kemiki pripravili predlog za zvrst chemical.

Program v logu bi potemtakem dobil zvrst

application/logo

Združenje ustanov in podjetij za razvoj Omrežja W³ — WWW Consortium; delovne skupine IETF — The Internet Engineering Task Force; nadzornik in podeljevalec omrežnih številk IANA — The Internet Assigned Numbers Authority; The InterNIC domain name registration services.

Standardi in razvoj omrežja

What are standards?
PC Webopaedia online encyclopedia: Standards;
Standardizacija omogoča usklajenost izdelkov različnih proizvajalcev. V času razvoja neke stvari prezgodnja standardizacija lahko zaviralno vpliva.

ISO — International Standard Organization; CEN European Committee for Standardization; ANSI — American National Standards Institute; NIST — National Institute of Standards and Technology; DIN — Deutsches Institut für Normung; GOST R — Госстандарт России; USM — Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri MZT.

Omrežni standardi RFC — Request for Comments; RFC/Search, RFC/Locate. FAQs.
MIME: RFC2077;

Hobbes' World; Hobbes' Internet Timeline.
Internet Connectivity Maps (PS): Sep 91; Aug 92; Feb 94; Aug 95; Jun 97.
History of Internet and WWW.

Priprava in uporaba omrežnih storitev

Omrežni pregledovalniki znajo, poleg omrežnih sestavkov, prikazovati/predvajati še datoteke nekaterih drugih zvrsti (GIF, JPEG, VRML, WAV). Kaj pa ostale? Za te mora uporabnik posebej poskrbeti tako, da na svoj računalnik namesti ustrezne prikazovalne programe in jih poveže s pregledovalnikom: PS, EPS - GsView, PDB - Rasmol, SVG - SVG Viewer, ...

Kot podrobno razdelan zgled si oglejte povezovanje tolmača za programski jezik logo.

Tesnejšo povezanost med pregledovalnikom / sestavkom in prikazovalnikom zagotavljajo vstavki (plug-ins). To so programski deli, ki se povežejo s prikazovalnikom in ga tako razširijo. Za primer si oglejte opise Netscapeovih vstavkov. Sam uprabljam vstavka: PDF - Acrobat in CMX - CMX Viewer.

Načeloma se neka skupina uporabnikov lahko dogovori o zapisu podatkov s področja svoje dejavnosti in zanje napiše prikazovalnik ali vstavek, vključi to zvrst v svoje strežnike in razširi svoje pregledovalnike s prikazovalnikom. Odslej lahko svoje podatke pregleduje po omrežju. Primer take uporabe je projekt Vega.

Seveda lahko omrežni pregledovalnik uporabljamo tudi popolnoma lokalno - izven omrežja na svojem računalniku. Razlika je le v tem, da v tem primeru lahko dosegamo le datoteke na svojem računalniku. Za večino lokalnih dejavnosti ne potrebujemo strežnika. Tipični primeri lokalne uporabe pregledovalnika so predstavitve ali uporabe za učenje.

Za to, da ponudimo naše sestavke in podatke drugim, pa jih moramo postaviti na strežnik. Ker naj bo naša ponudba trajno prisotna v omrežju, od računalnika, na katerega bomo postavili svoje sestavke, pričakujemo, da je trajno povezan v omrežje, zanesljivo deluje in je dobro oskrbovan. Če v našem okolju tak računalnik obstaja si poskusimo pridobiti prostor na njem.

Kaj pa če v našem okolju ni dostopen ustrezen računalnik? Tedaj nam še vedno ostaja na voljo možnost gostovanja - prostor si zagotovimo na enem izmed računalnikov Slovenskega izobraževalnega omrežja. Priprava sedaj zahteva ovinek - sestavke pripravimo lokalno na svojem računalniku in jih, ko smo zadovoljni, s FTPjem prenesemo na strežnik. Programska podpora IT;

WWW in izobraževanje

Lastnosti

prijazno okolje;
podpora multimedijem
prost dostop do programske opreme in gradiv
prost dostop do podatkov in informacij
prijazna (nezahtevna) programska podpora
integracija orodij
razširjenost (rast) omrežja

Prednosti

izboljšanje kakovosti rednega izobraževanja
samostojni študij
boljše komunikacije
preverjanje znanja
objavljanje administrativnih informacij

Strah pred

neznanim
spremembami
tehničnimi sredstvi
izgubo avtoritete
angleščino
javnostjo

Problemi

dostopnost
propustnost
jezikovne pregrade
učni načrti
dodatna obremenitev učiteljev
prva pomoč

Sestavil:

Vladimir Batagelj, Matematika, Jadranska 19, 61111 Ljubljana
e-mail: Vladimir.Batagelj@uni-lj.si (pošlji sporočilo)