isateljevati je za~el `e
v Celju. Najprej je v nem{~ini izdal re{itve
nalog k Mo`nikovi Aritmetiki in algebri za vi{je
razrede srednjih {ol, ki je iz{la kasneje v
dopolnjeni spremenjeni izdaji. Podobno je olaj{al
delo u~encem pri geometriji z izdajo zbirke nalog
k Mo~nikovi Geometriji za vi{je gimnazijske
razrede. Njegove naloge so bile vzorne, saj so vedno
vodile do lepih re{itev. Manj nadarjenim dijakom
in tistim, ki so imeli nespretne profesorje, sta ti knjigi
odprli vrata v skrivnostno kuhinjo matemati~nega
mi{ljenja in znanja.
Svoje bogato znanje je Matek izkorisil {ele v Mariboru.
Na{im napol slovenskim ni`jim gimnazijskim razredom
namenjeni Mo~nikovi knjigi aritmetika in geometrija
v priredbi profesorja Celestina iz let 1883 in 1884
sta zastareli in sta za~eli izginjati iz uporabe.
Potrebno ju je bilo predelati za novo izdajo. Bolehni
profesor Celestina je to delo prepustil Matku, ki pa
je raj{i sestavil popolnoma nove knjige. Leta 1896
je v Ljubljani izdal prvi in drugi del svoje Geometrije
in {e prvi del Aritmetike, leta 1898 pa njen drugi
del. Geometrija je v dopolnjeni izdaji iz{la {ele
leta 1907.
Pri pisanju mu snov ni delala te`av, ker jo je
izvrstno obvladal. Skrbelo ga je predvsem, kako naj snov
objasni, da bo razumljiva tudi manj nadarjenim dijakom.
Ni miroval, dokler ni na{el poti, ki je po njegovem
mnenju vodila do uspeha. Svoje knjige je pri iskanju
najprej poizkusil na svojih dijakih. Odpravljal je vse
pomankljivosti in iskal bolj{i na`in razlage.
Zato je vsako leto isto snov u~il druga~e
in bolje. Najbolj se je mu~il z izrazi, saj je
sam u~il matematiko vedno le v nem{~ini.
Zato je moral to`no izrazoslovje v matematiki
~ele na novo ustvarjati.
Matek je v svojih knjigah matemati~na pravila podajal
in utemeljeval kratko in natan~no. Pri razlagi
je u~itelju namenoma pu{~al popolno prostost.
V tem se je razlikoval od novej{ih strokovnih pisateljev,
ki so pisali tako, kakor naj bi po njihovem mnenju
u~itelj razlagal. Ravno zato ima ogrodje Matkovih
knjig trajno vrednost.
V ~asu, ko si ve~ina Slovencev ni upala
niti sanjati o poslovenjenju vi{jih gimnazijskih razredov,
je Bla` Matek `e pridno pripravljal zanje matemati~ne
u~ne knjige, ~etudi se je zavedal, da mu
jih nih~e ne bo tiskal in pla~al truda,
dokler ni popolnih slovenskih gimnazij. Ko se je za~elo
popolno poslovenjenje na{ih srednjih {ol, so
morali za druge predmete pisce u~benikov {ele
iskati, matemati~ni pa so bili `e napisani.
Ko so bili Matkovi rokopisi `e pripravljeni za tisk,
je 20. marca 1909 nepri~akovano iz{el nov
u~ni na~rt za matematiko v vi{jih razredih.
Matek bi moral marsikaj dopolniti in na novo dodati.
Pri tej predelavi ga je prehitela smrt.