Zgodovina raèunalni¹tva
IAS
IAS.
Po vrnitvi v Princeton je leta 1946 von Neumann skupaj s kolegi prièel
delati na razvoju novega raèunalnika s shranjenim programom, ki je kasneje
postal znan pod imenom IAS raèunalnik (kratica za Institute for Advanced
Study, kjer je delo potekalo). Velik pomen, ki ga ima IAS v zgodovini razvoja
raèunalnikov, je predvsem posledica prostega dostopa do vseh informacij v
zvezi z njim. Veèina ostalih projektov je potekala v precej¹nji tajnosti.
Nasprotno pa je IAS slu¾il kot neke vrste ¹ola za vse, ki so jih raèunalniki
zanimali. Veliko raèunalnikov prve generacije, npr znane serije IBM 700 in
7000 ter UNIVAC I, je bilo zato podobnih IAS. Ta podobnost se je ohranila ¹e
dolgo potem.
IAS je prièel delovati poleti 1951, èeprv je bila uradna otvoritev ¹ele leta
1952. Podobno kot EDVAC in EDSAC je bil tudi IAS binarni stroj. Imel je glavni
pomnilnik na osnovi elektrostatiène cevi, ki je v bistvu posebna izvedba
katodne cevi, znan pod imenom Williamsova pomnilni¹ka cev. Velika prednost te
vrste pomnilnika v primerjavi z zakasnilnimi linijami je v tem, da je èas
dostopado poljubne pomnilni¹ke besede skoraj neodvisen od naslova prej¹ne
besede. Poleg tega je bilmo¾en dostopdo vse bitov besede naenkrat. IAS je bil
paralelen stroj in pribli¾no 10-krat hitrej¹i od ENIACa.
Vrstni red izvajanja ukazov pri IAS in EDSAC:
Èe ukaz ne zahteva drugaèe, siukazi sledijo eden za drugim po nara¹èajoèih
naslovih.
Ta dogovor je v veljavi ¹e danes.
Pogoj za uspe¹nost takega vrstnega reda izvajanja ukazov je seveda pomnilnik z
nakljuènim dostopom, kar je IAS-ov pomnilnik bil. Za realizacijo vrstnega
reda so pri IAS prviè uporabili poseben register z imenom PROGRAMSKI ©TEVEC.
Ob koncu izvr¹evanja vsakega ukaza, je v programskem ¹tevcu vedno pomnilni¹ki
naslov ukaza, ki se bo izvr¹il naslednji.
IAS.