Zgodovina raèunalni¹tva

RAZVOJ PO LETU 1950


Po letu 1950 se je ¹tevilo raèunalnikov prièelo hitro poveèevati. Èeprav je ¹e leta 1946 veè najbolj znanih strokovnjakov povsem resno napovedovalo, da bo za ceotne svetovne potrebe zado¹èalo 10 do 20 ENIACu podobnih strojev, se je hitro pokazalo, da so stvari drugaène. Dr¾avno financiranje je zamenjal komercialni interes, ki je pripeljal do serijske proizvodnje in ni¾je cene. V ZDA je bilo npr. leta 1955 na trgu 88 razliènih modelov raèunalnikov, leta 1957 103 in leta 1961 222. Nekatere od teh, kot npr. IBM650, so se ¾e takrat gradili v veè kot tisoè kosov velikih serijah. Po odkritju tranzistorja leta 1948 so po letu 1955 elektronke prièeli zamenjati z veliko manj¹imi in bolj zanesljivimi tranzistorji. S pojavom mikroprocesorjev leta 1971 pa se je ¹tevilo raèunalnikov prièelo veèati hitreje. Samo za raèunalnike tipa IBM PC se ocenjuje, da je leta 1993 njihovo ¹tevilo preseglo 100 miljonov. Glavni razlog za tako veliko ¹tevilo raèunalnikov niso veè numerièni problemi, ki so bili zgodovinsko gledano glavni motiv za njihov razvoj. Ta vrsta uporabe je danes v manj¹ini, èeprav je ¹e vedno pomembna. Veèina raèunalnikov se uporablja za nemene, ki bi Babbagea in njegove naslednike zelo presenetili. V tem seveda ni nièslabega. Lahko bi celo rekli, da je najbolj¹i dokaz za pravilnost in globino njihovih zamisli. Te pa so, kot smo videli v na¹em pregledu, nastajale poèasi in z veliko te¾avami. Glavne mejnike pri razvoju bi lahko privzeli takole:
1. Mehanièni kalkulatorji za izvajanje osnovnih aritmetiènih operacij, ki so se pojavili v sedemnajstem stoletju.
2. Ideja o programskem vodenem raèunalniku za splo¹ne namene, ki jo je zasnoval Charles Babbage v devetnajstem stoletju, in ki je bila realizirana ¹ele v zgodnjih 1940-ih letih.
3. Opustitev mehanske tehnologije in prehod na elektroniko z dokonèanjem prvega elektronskega raèunalnika ENIAC v letu 1945.
4. Ideja o shranjenem programu in pojav programsko vodenih strojev za splo¹ne namene s shranjenim programom, ki jih danes oznaèujemo kot von Neumannove raèunalnike. Prvi predstavniki te vrste so EDSAC, EDVAC IN IAS, ki so bili dokonèani v letih od 1949 do 1951.

Od tu naprej je bil razvoj bolj tehnolo¹ki in manj arhitekturni. Osnovni principi delovanja von Neumannovega raèunalnika so ostali do danes taki, kot so bili leta 1951. Nekateri celo pravijo, da se raèunalniki od IAS naprej pomembneje sploh niso razvijali. V nadaljevanju bomo videli, da ta ocena ni pravilna, in da obstaja vrsta pomembnih arhitekturnih izpopolnitev. Res pa je, da je vpliv tehnolo¹kega razvoja bolj opazen od arhitekturnega. To je vzrok, da se za poljudno rabo raèunalniki pogosto opisujejo s tako imenovanimi raèunalni¹kimi generacijami.
Pojem raèunalni¹ka generacija se je raz¹irila okrog leta 1964, ko je IBM svojo novoserijo raèunalnikov IBM 360 prièelreklamirati kot raèunalnike tretje generacije. Èeprav je pojem lahko koristen, moramo vedeti, da je razvr¹èanje na generacije osnovno na precej ohlapnih kriterijih, in da obstaja veliko mo¾nih razvrstitev. Naslednja tabela podaja eno od mo¾nih razvrstitev.

GeneracijaTehnologijaAparaturne posebnostiProgramske posebnostiTipièni predstavniki
Prva (1946-1959)Elektronke, Pomnilnik s katodno cevjo, Magnetni bobenAritmetika s fiksno vejicoStrojni jezik, zbirni jezikIAS, UNIVAC
Druga (1960-1968)Tranzistorji, feritni pomnilniki, magnetni diskAritmetika s plavajoèo vejico, V/I procesorjiVisokonivojski jeziki, paketna obdelava, programske knjizniceIBM 7094, CDC 6600, IBM 360, NCR 501
Tretja (1969-1978)Integrirana vezja, polprevodniski pomnilnikiMikroprogramiranje, cevovodni procesorji, predpomnilnikMultiprogramiranje, multiprocesiranje, navidezni pomnilnikIBM 370, 50 novih firm, DEC PDP-11
¾etrta (1979-?)VLSI integrirana vezja    DEC VAX, osebni raèunalniki, delovne postaje

Poleg delitve na generacije, ki vsebuje èlove¹ko razvojno komponento, je danes popularna ¹e delitev raèunalnikov v ¹tiri glavne skupine glede na njihovo zmogljivost in ceno. Tudi ta delitev je ohlapna in dogaja se, da nek raèunalnik razlièni ljudje postavljajo v razliène razrede. Ker pa je kljub takim pomanjkljivostim zelo raz¹irjena, si jo na kratko oglejmo:

1. SUPERRAÈUNALNIKI. To so najhitrej¹i raèunalniki, ki jih je z obstojeèo tehnologijo mogoèe zgraditi v nekem èasu. Temu ustrezna je tudi njihova cena - tipièno od enega milijona do nekaj deset milijonov dolarjev. Namenjeni sopredvsem za re¹evanje te¾kih znanstevih problemov, ki zahtevajo zelo veliko ¹tevilo operacij. Kot primer prvih super raèunalnikov lahko omenim UNIVAC LARC in IBM 7030 Stretch iz 1950-it let, danes pa so najbolj znani stroji firme Cray, npr. Cray Y-MP in Cray 3.

2. VELIKI RAÈUNALNIKI. To so zelo zmogljivi raèunalniki, ki so namenjeni za re¹evanje ¹irokega spektra razliènih problemov, od poslovnih do znanstvenih. Znaèilno zanje je, da imajo zelo moèan vhodno/izhodni sistem in sposobnost za prikljuèitev velikega ¹tevila vhodno/izhodnih naprav. Problemi, ki zahtevajo dostop do velikih podatkovnih baz, se praviloma re¹ujejo z velikimi raèunalniki. Njihova cena je tipièno od pol milijona do nekaj milijonov dolarjev. Predstavniki velikih raèunalnikov so serije IBM 370, UNIVAC 1100, Honeywell 6000, Burroughs 6000, DEC 10, CDC Cyber 170 in ¹e veliko drugih.

3. MINIRAÈUNALNIKI. Ta skupina raèunalnikov se je pojavila v drugi polovici 1960-ih let kot cenej¹e nadomestilo za velike raèunalnike. V zaèetku so bili namenjeni za re¹evanje manj pomembnih problemov ter v aplikacijah, kot je vodenje industrijskih procesov. Osnovna razlika med mini in velikimi raèunalniki je v tem , da imajo miniraèunalniki manj zmogljiv vhodno/izhodni sistem in zato niso posebno primerni za probleme, ki zahtevajo velike podatkovne baze in veliko ¹tevilo vhodno/izhodnih naprav.S èasom so se najzmogljivej¹i miniraèunalniki po zmogljivosti pribli¾ali velikim raèunalnikom. Tako je pri¹lo dotako imenovanih SUPERMINIRAÈUNALNIKOV, ki so v mnogih pogledih enaki ali bolj¹i od manj¹ih velikih raèunalnikov. Cena mini in superminiraèunalnikov je tipièno od 50 tisoè do milijon dolarjev. Najbolj znani miniraèunalniki so serije PDP-8 in PDP-11, med superminiraèunalniki pa serije VAX 8000 in VAX 9000 (vsi proizvod firme DEC).

4. MIKRORAÈUNALNIKI.S pojavom prvega mikroprocesorja leta 1971, se je zgodba o miniraèunalnikih pojavila ¹e enkrat, le da na osnovi mikroprocesorjev narejenim raèunalnikom pravimo mikroraèunalniki. V vsem ostalem so lastnosti miniraèunalnikov in mikroraèunalnikov enake. Zaradi ni¾je cene so postali dostopni posameznikom in dobili ime OSEBNI RAÈUNALNIKI. Prvi osebni raèunalniki so se pojavili v drugi polovici 1970-ih let, slavni IBM PC pa leta 1981. Najbolj znani mikroraèunalniki so osebni raèunalniki tipa IBM PC in Apple.

NAZAJ KAZALO  NAPREJ