Zgodovina raèunalni¹tva
EDVAC
EDSAC
Dalo na razvoju se je prièelo kmalu po objavi von Neumannovega predloga leta
1945. Potekalo je na istem mestu kot razvoj ENIACa. Ker pa je v tem èasu
ENIAC-ova razvojna skupina ¾e razpadla, je bilo delo poèasno. EDVAC je bil
dokonèan ¹ele leta 1951 in ga je prehitel 1949 nareje EDSAC, ki nosi naslov
prvega delujoèega raèunalnika s shranjenim programom. Vedeti pa moramo, da so
se razvijalci EDSACa zgledovali popredlogu za EDVAC.
EDVAC je kot raèunalnik s shranjenim programom potreboval in imel veliko
veèji glavni pomnilnik od vseh do sedaj opisanih. Sestavljalo ga je 10240
(2È10 ali 1K) 16-bitnih besed, poleg tega pa ¹e 20K besed v pomo¾nem
pomnilniku, ki je bil realiziran z magnetnimi ¾icami. Pri EDVACu torej ¾e
sreèamo dvo-nivojsko pomjilni¹ko hierarhijo. Glavni pomnilnik je bil narejen
z uporabo akustiènih zakasnilnih linij, kar pomeni, da je bil dostop do besed
zaporeden. Ker je bil izhod linije pripeljan nazaj na vhod, bi lahko govorili
tudi o kro¾nem dostopu. Temu so bila prilagojena aritmetièmo-logièna vezja, ki
so delovala zaporedno (bit za bitom) in in ne paralelno ( cela beseda
naenkrat). EDVAC, in podobno tudi EDSAC, je biltorej serijski stroj. To je
pomenilo ni¾jo hitrost, vendar tudi manj¹e ¹tevilo komponent. EDVAC je bil
zgrajen iz pribli¾no 3000 elektronk in je bil pribli¾no enako hiter kot ENIAC.
Bil je binaren stroj, podobno kot Z3 in ne deseti¹ki kot ENIAC.
EDSAC