Univerza v Ljubljani
FMF -- Oddelek za matematiko in mehaniko
Izobraževalna delavnica

Tehnične možnosti
priprave omrežnih sestavkov

Vladimir Batagelj

DOK-SIS'97, Izobraževalna sekcija
28-30. maj 1997, OŠ Cirila Kosmača, Piran


Kako deluje WWW?

Z logičnega, uporabnikovega gledišča sestavljajo omrežje omrežni sestavki in drugi podatki shranjeni na različnih računalnikih, ki se lahko med seboj 'pogovarjajo'. Omrežni sestavki so napisani v posebnem jeziku HTML (HyperText Markup Language), ki je izpeljanka sestava za označevanje besedil SGML (Standard Generalized Markup Language).

V omrežnih sestavkih lahko zahtevamo prikaz drugih sestavkov, podatkov ali delov sestavka. To nam omogočata

Dogovor HTTP vsebuje tudi nekatere starejše dogovore: FTP, Mailto, TELNET, SMTP, Gopher, WAIS,...

Omrežni naslov je takole sestavljen

protokol://računalnik:vrata/polni_naslov_datoteke
Nekatere sestavine potrebujejo še dodatno razlago. Če podatek o vratih izpustimo, je privzeta vrednost 80. računalnik lahko podamo, podobno kot smo navajeni pri telefonu, z njegovo številko. Tako je na primer naslov vhodne strani o programskem jeziku logo na mojem računalniku
http://193.2.67.107/educa/logo/logo.htm
Ker si je številke težko zapomniti in nastopijo velike težave, če jih želimo spremeniti, so uvedli simbolna imena računalnikov. Za zvezo med simbolnimi imeni in številkami skrbijo posebni imenski strežniki DNS (Domain Name System). Tako za moj računalnik raje uporabljam ime
vlado.fmf.uni-lj.si
Protokol mailto mi omogoča poslati sporočilo. Zahtevo v sestavku zapišemo takole <a href="mailto:vladimir.batagelj@uni-lj.si">sporo&#269;ilo</a>.

Recimo, da imamo na svojem računalniku omrežni pregledovalnik (npr. Netscape, Explorer, Mosaic, ...) in smo na nek način povezani v Internet (modem, ISDN, najeta zveza). Pregledovalnik (brkljalnik) je program, ki nam omogoča pregledovanje omrežnih sestavkov in iz njih dostopnih podatkov. Njegova osnovna naloga je na zahtevo uporabnika priskrbeti z omrežja izbrani sestavek ali podatek določen z danim naslovom in ga, glede na zvrst datoteke, ustrezno prikazati/obdelati. Poleg tega pregledovalniki omogočajo še razne dodatne storitve: izpis sestavka, shranjevanje na disk, iskanje po sestavku, ... V pregledovalniku Netscape si lahko z izbiro View/Page Source ogledamo zapis sestavka v jeziku HTML.

Za to, da lahko nek računalnik, ki je povezan v Internet, posreduje datoteke uporabnikom na drugih računalnikih, mora imeti nameščen omrežni strežnik.

Kaj se zgodi, ko na pregledovalniku zahtevamo (vnesemo v ustrezno polje in potrdimo, kliknemo na aktivno točko v sestavku) prikaz datoteke z danim naslovom? Pregledovalnik se poveže z omrežnim strežnikom na v naslovu navedenem računalniku, in z ukazom GET zahteva dano datoteko. Strežnik mu odgovori tako, da mu pošlje želeno datoteko ali pa sporočilo o napaki (neznana datoteka, prepovedan dostop, ...)

Poleg tega strežnik opravlja še druge naloge: vodenje dnevnika dostopov, preverjanje uporabnikov, dostopanje z geslom, prepuščanje odgovora na posebne zahteve za to napisanim programom (doseganje v podatkovne baze, ...). Zveza med pregledovalnikom in strežnikom ni stalna - ob vsaki zahtevi se ponovno vzpostavlja.

MIME

Zvrst datotek na omrežju je določena po dogovoru MIME (Multipurpose Internet Mail Extensions). Ko strežnik odpošlje datoteko, zapiše na njeno 'ovojnico' podatek o njeni zvrsti. Tega običajno določi na osnovi podaljška imena datoteke.

MIME pozna naslednje osnovne zvrsti:

Vsaka zvrst pozna večje število podzvrsti, ki ustrezajo posameznim dogovorom o zapisu podatkov na datotekah. Oglejte si zbirko dosedaj uvedenih (pod)zvrsti MIME. Najpogosteje uporabljane zvrsti so podane v tabeli:

Podaljšek Zvrst MIME
.HTM, .HTML text/html
.TXT text/plain
.JPG, .JPEG image/jpeg
.GIF image/gif
.TIF, .TIFF image/tiff
.XBM image/x-xbitmap
.WAV audio/wav
.AU audio/basic
.MPG, .MPEG video/mpeg
.WRL, .VRML model/vrml
.PS, .EPS application/postscript
.RTF application/rtf
.PDF application/pdf
.ZIP application/zip
.DOC application/msword
Default application/octet-string

Seveda lahko skupine uporabnikov predlagajo IETF (The Internet Engineering Task Force) nove osnovne zvrsti in podzvrsti. Tako so na primer kemiki pripravili predlog za zvrst chemical.

Program v logu bi potemtakem dobil zvrst

application/logo

Priprava in uporaba omrežnih storitev

Omrežni pregledovalniki znajo, poleg omrežnih sestavkov, prikazovati/predvajati še datoteke nekaterih drugih zvrsti (GIF, JPEG, VRML, WAV). Kaj pa ostale? Za te mora uporabnik posebej poskrbeti tako, da na svoj računalnik namesti ustrezne prikazovalne programe in jih poveže s pregledovalnikom: PS, EPS - GsView, PDB - Rasmol, DVI - DVIWIN, ...

Kot podrobno razdelan zgled si oglejte povezovanje tolmača za programski jezik logo.

Tesnejšo povezanost med pregledovalnikom / sestavkom in prikazovalnikom zagotavljajo vstavki (plug-ins). To so programski deli, ki se povežejo s prikazovalnikom in ga tako razširijo. Za primer si oglejte opise Netscapeovih vstavkov. Sam uprabljam vstavka: PDF - Acrobat in CMX - CMX Viewer.

Načeloma se neka skupina uporabnikov lahko dogovori o zapisu podatkov s področja svoje dejavnosti in zanje napiše prikazovalnik ali vstavek, vključi to zvrst v svoje strežnike in razširi svoje pregledovalnike s prikazovalnikom. Odslej lahko svoje podatke pregleduje po omrežju. Primer take uporabe je projekt Vega.

Seveda lahko omrežni pregledovalnik uporabljamo tudi popolnoma lokalno - izven omrežja na svojem računalniku. Razlika je le v tem, da v tem primeru lahko dosegamo le datoteke na svojem računalniku. Za večino lokalnih dejavnosti ne potrebujemo strežnika. Tipični primeri lokalne uporabe pregledovalnika so predstavitve ali uporabe za učenje.

Včasih pa nas zanese na celo omrežje. Zaradi njegove izjemne obsežnosti bi sami težko našli želene informacije. V pomoč so nam kazala, ki so jih pripravili prizadevni posamezniki ali skupine. Najbrž najbolj znano tako kazalo je Yahoo.

Drugo rešitev ponujajo iskalniki: Alta Vista, Excite, Hotbot, Infoseek, Lycos, Magellan, Opentext, Web Crawler, ... To so programski sistemi, ki imajo posebne programe-robote, ki zbirajo podatke o omrežnih sestavkih in jih spravljajo v svojo bazo. Drugi programi nato na našo zahtevo poiščejo v tej bazi naslove sestavkov, ki kar se da dobro zadoščajo naši zahtevi in pošljejo na naš pregledovalnik ustrezni seznam (programsko ustvarjen navidezni sestavek). Sedaj si lahko posamezne sestavke podrobneje ogledamo.

Iskalniki sestavljajo opis sestavka sami iz njegove vsebine. Zato taki opisi niso vselej ustrezni. Boljše opise bi lahko dobili, če bi zanje poskrbeli že pisci sestavkov. To omogoča pristop Metadata (podatki o podatkih) - za omrežne sestavke dogovor Dublin Core.

Obsežnosti in neurejenosti celotnega omrežja se lahko izognemo tudi z vzpostavljanjem problemskih podomrežij: Slovensko izobraževalno omrežje, Canada's SchoolNet, K-12 (Global SchoolNet)/ USA, SchulWeb / Nemčija, The Estonian Schoolserver, Icelandic Educational Network, Tajvan, ..., KidLink, ESP (The European Schools Project), IEARN (The International Education and Resource Network), ...

Za to, da ponudimo naše sestavke in podatke drugim, pa jih moramo postaviti na strežnik. Ker naj bo naša ponudba trajno prisotna v omrežju, od računalnika, na katerega bomo postavili svoje sestavke, pričakujemo, da je trajno povezan v omrežje, zanesljivo deluje in je dobro oskrbovan. Če v našem okolju tak računalnik obstaja si poskusimo pridobiti prostor na njem.

Kaj pa če v našem okolju ni dostopen ustrezen računalnik? Tedaj nam še vedno ostaja na voljo možnost gostovanja - prostor si zagotovimo na enem izmed računalnikov Slovenskega izobraževalnega omrežja. Priprava sedaj zahteva ovinek - sestavke pripravimo lokalno na svojem računalniku in jih, ko smo zadovoljni, s FTPjem prenesemo na strežnik.

Če želite izvedeti, kaj se skriva za podčrtanimi deli besedila, si oglejte omrežno izvedbo sestavka na

http://vlado.fmf.uni-lj.si/educa/ro/piran/tehno.htm

Viri

  1. C.L.T. Brown, S. Zimmerman: Web Site Construction Kit for Windows NT. Sams.net, Indianapolis, 1996
  2. B. Morris: HTML in Action. Microsoft Press, Redmond, 1996
  3. L. Buhle, M. Pesce, V. Kumar, et al.: Webmaster's Professional Reference. New Riders, Indianapolis, 1996