Josip Plemelj

@IVLJENJEPIS


Profesor Josip Plemelj je bil rojen 11. decembra 1873 v vasi Grad na Bledu. O~e Urban, ki je bil mizar in rezbar, hkrati pa mali kmet, je umrl, ko je bil Josip star eno leto. Njegova mati Marija, rojena Mrak, je le s te`avo pre`ivljala dru`ino. Samo po sre~nem naklju~ju je lahko poslala sina na {olanje v Ljubljano. Plemelj je obiskoval gimnazijo od leta 1886 do leta 1894. Po maturi je od{el na Dunaj , kjer se je vpisal na filozovsko fakulteto in {tudiral matematiko, fiziko in astronomijo. Na Dunaju so bili Plemljevi profesorji poleg Eschericha, ki je predaval analizo, se Gegenbauer in Mertens za aritmetiko in algebro, Weiss za astronomijo, Boltzman za fiziko in drugi. Maja 1898 je predlo`il disertacijo "Über lineare homogene Differentialgleichungen mit eindeutigen periodischen Koeffizienten". [tudij je nadaljeval v Berlinu (1898/1900) in Göttingenu (1900/1901) pri profesorjih Kleinu in Hilbertu.


Aprila 1902 je postal privatni docent za matematiko na dunajski univerzi. Leta 1906 je bil imenovan se za asistenta na Tehni{ki univerzi. Leta 1907 je postal izredni profesor za matematiko na univerzi v ^ernovi~ah. Po prvi svetovni vojni je kot ~lan univerzitetne komisije pri pokrajinski vladi v Ljubljani sodeloval pri ustanavljanju slovenske univerze in bil izvoljen za prvega rektorja nove univerze. Na filozofski oziroma na naravoslovni, ko se je po drugi svetovni vojni filozofska fakulteta razdelila na filozofski in naravoslovni del, je predaval matematiko 40 let. V pokoj je {el leta 1957. Umrl je 22.maja 1967 v Ljubljani.



Prof.dr.Josip Plemelj ob 90-letnici


Plemelj je pokazal svoj veliki talent za matematiko `e v osnovni {oli. Vso gimnazijsko snov iz matematike je obvladal `e v za~etku ~etrtega razreda, tako da je kot ~etrto{olec pomagal maturantom pri nalogah. Sam je `e takrat odkril vrsto za sinx in cosx. Pravzaprav je na{el vrsto za ciklomatri~no funkcijo arccosx, potem pa to vrsto obrnil in uganil zakonitost med koeficienti. Vendar konkretnega dokaza tedaj ni imel.



Plemelj je imel veliko veselje za te`ke konstrukcijske naloge iz geometrije. Iz gimnazijske dobe izvira tudi njegova konstrukcija pravilnega sedmerokotnika, in sicer natan~na s trisekcijo kota.

Z vi{jo matematiko se je za~el ukvarjati v ~etrtem in petem razredu gimnazije. Poleg matematike se je zanimal tudi za naravoslovje, posebno astrononijo. @e v gimnaziji je {tudiral nebesno mehaniko. Rad je opazoval zvezde. Imel je zelo ostre o~i, tako da je videl planet Venero tudi pri belem dnevu.