Franc Močnik

OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PODATKI:

Življenje in delo   Pomen Močnikovega dela   Kazalo

Cerkno

Franc Močnik je bil rojen 1.oktobra 1814 v Cerknem kot drugi izmed treh sinov kmeta in gostilničarja Andreja Močnika in Marjane Sedej. Starejši brat Jakob je kasneje postal gospodar, mlajši Anton pa je šel za duhovnika. V družini Andreja Močnika so se rodile tudi tri hčere, vendar so zgodaj umrle. Najstarejši otrok, Mica, je umrla v starosti treh let, njeni sestri, Ana in Katarina, pa nista dočakali niti dveh mesecev. Iz nekaterih podatkov (opomba v rojstni knjigi ob rojstvu Jakoba leta 1811 in v ohranjenem Močnikovem pismu domačemu župniku leta 1843) se da sklepati, da je bil oče Andrej nekaj časa tudi župan Cerknega, vsekakor pa ugleden Cerkljan.

Osnovni življenjski podatki

Idrija

Ljudsko šolo je po znanih podatkih Franc obiskoval v Idriji (najbrž v letih 1821-1824). Ker je bil nadarjen, je doma hitro dozorel sklep, da pošljejo Franca v "latinske šole".

Osnovni življenjski podatki

Ljubljana

Gimnazijo (4 gramatikalne in 2 humanistična razreda) in licej (2 leti filozofije) je opravil v Ljubljani v letih od 1824 do 1832. Na liceju je imel dobre učitelje, med njimi jezikoslovca Matijo Čopa (1797-1835) in Frana Metelka (1789-1860), fizika Janeza Krstnika Kersnika (1783- 1850), botanika Franca Hladnika (1773-1850), ki je bil tudi gimnazijski prefekt, in druge. Za matematiko pa je Močnika navdušil izvrstni profesor matematike Leopold Karol Schulz pl. Strassnitzki (1803-1852) iz Krakowa, ki je ravno v teh letih služboval v Ljubljani. Le-ta matematičnega znanja ni podajal mehanično, ampak je želel matematiko narediti zanimivo. Tudi Močnik, ki je bil njegov najboljši učenec, ga je cenil kot dobrega pedagoga. Verjetno izvira od Schulza kasnejša Močnikova skrb za razumljivo in korektno podajanje matematike ter za poudarjanje njene uporabne vrednosti, ki je tako značilna za vse Močnikove knjige.

Osnovni življenjski podatki

Gorica

Zakaj Močnik po končanem liceju ni šel takoj študirat matematike kljub izkazanemu zanimanju zanjo, ostaja skrivnost. Dejstvo je, da je leta 1832 vstopil v goriško bogoslovje. Je bila to želja staršev? Vpliv ali zgled kakšnega od učiteljev? In zakaj ni teološkega študija nadaljeval v Ljubljani, ki je je bil že vajen? Tega najbrž nikdar ne bomo zagotovo vedeli. Kot kaže, pa se tudi z duhovniškim poklicem ni mogel sprijazniti. Najbrž ga je preveč vleklo v matematiko in pedagoško službo. Vsekakor po končanem semenišču leta 1836 ni bil posvečen v duhovnika (za to je bil takrat tudi premlad), pač pa je nastopil službo učitelja v 4. razredu goriške normalke.

Osnovni življenjski podatki

Goriška normalka

Na goriški normalki je Močnik učil deset let, od 1836 do 1846. V tem času se je matematično neprenehoma izpopolnjeval. Na graškem vseučilišču je 1839 in 1840 opravljal izpite iz elementarne matematike, fizike, uporabne matematike, teoretične in praktične filozofije ter zgodovine. Dne 14.aprila 1840 je promoviral za doktorja filozofije.

Osnovni življenjski podatki

Profesor na akademiji v Lvovu

Leta 1846 je bil Franc Močnik imenovan za profesorja elementarne matematike in trgovskega računstva na tehniški akademiji v Lvovu, v vzhodni Galiciji (danes v Ukrajini). Akademija je bila ustanovljena pred nekaj leti in je potrebovala predavatelje. V Lvovu pa je ostal le tri leta, ker je bil leta 1849 nastavljen za profesorja matematike na vseučilišču v Olomucu na Moravskem.

Osnovni življenjski podatki

Šolski svetnik v Ljubljani

Leta 1851 je prosvetni minister grof Thun poklical Franca Močnika iz Olomuca v Ljubljano na mesto šolskega svetnika in nadzornika za ljudske šole na Kranjskem. Ko so ustanovili svetovalno in nadzorno službo, so iskali primerno izobražene in zanesljive ljudi, ki ne bi bili preveč slovansko usmerjeni. Močnika so izbrali verjetno tudi za to, ker ni pripadal Slovanskemu društvu. Zaprisežen je bil 21.1.1851 na podlagi dekreta z dne 13.12.1850. Od 1854 so bili deželni nadzorniki le strokovni svetovalci pri deželni vladi. Močnik se je npr. udeleževal njenih sej, kadar so bila na dnevnem redu šolska vprašanja, vendar je smel le poročati.

Na mestu šolskega nadzornika se je izkazal kot človek, pedagog in Slovenec. Za glavni cilj si je zadal dvig splošne izobrazbene ravni slovenskega človeka. Ker je poznal pomanjkanje šolskih prostorov, si je prizadeval za ustanavljanje novih šol. Močno se je trudil za izboljšanje kvalitete pouka. Vedel je, da je najpomembneje imeti dobre učitelje, zato je podpiral njihovo izobraževanje in strokovno napredovanje. Tako je npr. 24.aprila 1851 predlagal ministru Thunu ustanovitev pedagoškega tečaja v Idriji s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Odobren je bil šele 31.maja 1852, začel pa se je s šolskim letom 1852/53 in bil zelo dobro obiskan. Močnik ga je obiskal ob koncu tega šolskega leta, ko je bil tudi v izpitni komisiji.

Cerkvene oblasti sicer niso zelo naklonjeno gledale, da je šolsko nadzorstvo prešlo v posvetne roke, vendar so Močnika lepo sprejele. Močnik nikakor ni bil vsiljiv in ni nasprotoval cerkvenim oblastem, prej obratno, saj je kot človek s trdnimi krščanskimi načeli tudi sam priznaval cerkvi vodilno vlogo v šolstvu. Vendar je s svojo strokovnostjo, pedagoško usposobljenostjo in predvsem s svojim vztrajnim in neumornim prizadevanjem za izboljšanje šolskih uspehov hočeš nočeš izrival vpliv duhovnikov s pedagoškega terena. Pri svojem delu je bil dosleden in tudi odločen. Ko se je vrnil s svojih obiskov po šolah, kjer je pogosto sam demonstriral, kako je treba učiti matematiko, je npr. kar enostavno naročil konzistoriju, katere učitelje je treba pohvaliti in katere grajati. Prav tako je znan njegov konflikt z učitelji ljubljanske normalke, ki so se uprli temu, da bi v prvem razredu izvajali 8 ur pouka na teden v slovenščini, kot je predvideval nov in potrjen učni načrt za ljudske šole, ki ga je leta 1851 sestavil sam Močnik. Le-ta jim je zagrozil z odpustom in nasprotovanja je bilo v trenutku konec. Kot kaže ta primer, je imel šolski nadzornik tedaj velika pooblastila. Iz njega tudi vidimo, kako si je Močnik v okviru možnosti in pristojnosti prizadeval za uvedbo slovenščine v šole. Zavedati se moramo, da je do tedaj potekal pouk v ljudskih šolah razen morda v začetnih razlagah in pri slovenščini kot predmetu, kjer je pač tak predmet sploh bil, v nemškem jeziku (tako imenovane "nemške" šole, za razliko od srednjih, "latinskih" šol). Nemci so si po revoluciji 1848 priborili nemške srednje šole, nedvomna Močnikova zasluga pa je, da se je slovenščina začela uveljavljati v osnovnem šolstvu, kot jezik enakopraven nemščini (tako imenovane "utrakvistične" šole, v katerih je potekal pouk pri nekaterih predmetih v slovenščini, pri drugih pa v nemščini). V srednjih šolah so dovolili slovenski pouk šele precej kasneje, v šolskem letu 1882/83.

Osnovni življenjski podatki

Šolski svetnik v Gradcu

Leta 1860 je bil Močnik v vlogi šolskega svetnika in nadzornika ljudskih šol premeščen v Gradec, kjer mu je bilo poverjeno tudi nadzorstvo realk na Štajerskem in Koroškem.

Osnovni življenjski podatki

Deželni šolski nadzornik

Po presnovi šolske uprave v skladu z novim šolskim zakonom 1869 pa je postal deželni šolski nadzornik prve stopnje za Štajersko, vendar službe ni opravljal dolgo.

Osnovni življenjski podatki

Upokojitev

Leta 1871 je bil na lastno željo upokojen, menda iz zdravstvenih razlogov. Samo ugibamo lahko, ali so k tej njegovi odločitvi prispevale tudi spremenjene (bolj liberalne) politične in šolske razmere, s katerimi se verjetno kot človek, ki je verjel v dobre stare avstrijske in verske vrednote, ni mogel strinjati. Ob upokojitvi ga je dvor odlikoval z redom železne krone 3.razreda in s tem povišal v viteza. Že prej, leta 1862, pa je prejel red Franca Jožefa. Močnik je bil verjetno eden redkih Slovencev, ki je dosegel plemiško čast izključno zaradi svojih zaslug na strokovnem in šolskem področju. Po upokojitvi je živel v Gradcu, v svoji hiši na Kroisbachgasse št.5, odmaknjen od javnega življenja in od tedanjih živahnih prizadevanj za uveljavitev slovenskega naroda. Njegov mir v krogu družine so zmotili le redki obiski iz ožje domovine, ki jih je bil sicer zelo vesel. Obiskali so ga tudi sorodniki iz Cerknega, ki jih je ves čas gmotno podpiral, sam pa, kot kaže, svojega rojstnega kraja v zadnjih desetletjih življenja ni nikoli več videl. Seveda se je kot upokojenec lahko povsem posvetil pisanju ter predelovanju, popravljanju in prilagajanju učbenikov novim učnim načrtom. Za svoje matematične knjige, glavni smisel in cilj njegovega življenja, je gorel tako rekoč do zadnjega diha.

Osnovni življenjski podatki

Smrt

Umrl je v sredo, 30. novembra 1892. O njegovi smrti je za pedagoško revijo Popotnik iz Gradca poročal učitelj na graškem ženskem učiteljišču, fizik in pedagoški pisec Franc Hauptman (1847-1925).

Osnovni življenjski podatki