Zgodovina raèunalni¹tva

PRVI ELEKTRONSKI RAÈUNALNIKI


Ena od velikih ironij razvoja raèunalni¹tva je, da so elektromehanski stroji, s katerimi so bile po 100 letih konèno uresnièene Babbageve zamisli, postale zastarele takoj po svojem rojstvu. Njihova doba se je konèala ¹e preden se je dobro zaèela. Razlog za to je seveda uporaba elektronike, ki je odpravila dve veliki pomanjkljivosti mehanskih strojev:
1. Hitrost raèunanja je zaradi vztrajnosti gibajoèih delov omejena
2. Zanesljivost delovanja je slaba zaradi velikega ¹tevila mehanskih elementov, kot so zobniki in vzvodi. @e dosti pred letom 1940 je bilo znano, da je logiène funkcije, ki so potrebne pri raèuanlnikih, mogoèe realizirati tako z elektromehanskimi releji, kot z vakumskimi elektronkami.Leta 1906 odkrita trioda, ki so ji sledile druge vrste elektronk ter z njimi narejena logièna in pomnilni¹ka vezja, kot je npr. Eccles-Jordanov flip-flop iz leta 1919, so predstavljala osnovo, na kateri je bilo mogoèe razmi¹ljati o elektronskem raèunalniku. vendar so bili praktièni problemi pr gradnji stroja z nekaj tisoè elektronkami tako veliki, da ljudje dolgo niso verjeli v mo¾nost uspe¹ne realizacije.

Prvi poskus gradnje raèunalnika z uporabo vakumskih elektronk je naredil John Atanasoff. Njegov stroj je bil elektronski analogni raèunalnik za re¹evanje sistema linearnih diferencialnih enaèb. Zaradi hudih omejitev analognega naèina se je leta 1935 preusmeril na digitalnega. V letih od 1936 do 1938 mu je uspelo razviti in preizkusiti vrsto elektronsko logiènih elementov, na osnovi katerih se je leta 1939 lotil gradnje razmeroma velikega sistema, ki bi lahko re¹eval sisteme do 30 linearnih enaèb. Velik del sistema je bil zgrajen in preizku¹en, vendar je bilo delo leta 1942 prekinjeno in stroj nikoli v celoti konèan.

SLIKA RAČUNALNIKA ENIAC.

Na University of Pennsylvania je bil na Moore SCHool of Electrical Engineering razvit in narejen najprej ENIAC in nato ¹e EDVAC. Delo na ENIACu (Electronic Numerical Integrator and Calculator) se je prièelo leta 1943 pod vodstvom John Mauchly in J. Presper Eckert. Denar je zagotovila ameri¹ka vojska in eden od glavnih motivov je bila potreba po raèunanju in tiskanju balistiènih tabel za razne vrste topov in bombnih merilcev v letalih. Kolièina raèunanja, ki je potreben pri pripravi teh tabel, je tako velika, da so bii elektromehanski stroji dosti prepoèasni. ENIAC je bil dokonèan leta 1945, uradno pa se je delo na njem zaèelo leta 1946.

SHEMA RAČUNALNIKA ENIAC

Programiranje ENIACa je bilo roèno s postavljanjem stikal in povezovanjem kablov. Med ukazi so bili tudi pogojni skoki in ni uporabljal traka z ukazi. Med programiranjem je stroj stal in ni bil uporaben za re¹evanje drugih problemov. S stali¹èa uporabe je bil to korak nazaj, ki ga pa ni te¾ko razumeti, èeupo¹tevamo, da so bile operacije na ENIACu pribli¾no 1000-krat hitrej¹e, kot pa na elektromehanskih raèunalnikih in tudi veliko hitrej¹e od èitalnikov luknjanega traku ali kartic.

NAZAJ KAZALO NAPREJ