Zgodovina raèunalni¹tva
PRVI ELEKTRONSKI RAÈUNALNIKI
Ena od velikih ironij razvoja raèunalni¹tva je, da so elektromehanski
stroji, s katerimi so bile po 100 letih konèno uresnièene Babbageve zamisli,
postale zastarele takoj po svojem rojstvu. Njihova doba se je konèala ¹e
preden se je dobro zaèela. Razlog za to je seveda uporaba elektronike, ki je
odpravila dve veliki pomanjkljivosti mehanskih strojev:
1. Hitrost raèunanja je zaradi vztrajnosti gibajoèih delov omejena
2. Zanesljivost delovanja je slaba zaradi velikega ¹tevila mehanskih
elementov, kot so zobniki in vzvodi.
@e dosti pred letom 1940 je bilo znano, da je logiène funkcije, ki so potrebne
pri raèuanlnikih, mogoèe realizirati tako z elektromehanskimi releji, kot z
vakumskimi elektronkami.Leta 1906 odkrita trioda, ki so ji sledile druge
vrste elektronk ter z njimi narejena logièna in pomnilni¹ka vezja, kot je
npr. Eccles-Jordanov flip-flop iz leta 1919, so predstavljala osnovo, na
kateri je bilo mogoèe razmi¹ljati o elektronskem raèunalniku. vendar so bili
praktièni problemi pr gradnji stroja z nekaj tisoè elektronkami tako veliki,
da ljudje dolgo niso verjeli v mo¾nost uspe¹ne realizacije.
Prvi poskus gradnje raèunalnika z uporabo vakumskih elektronk je naredil
John Atanasoff. Njegov stroj je bil elektronski analogni raèunalnik za
re¹evanje sistema linearnih diferencialnih enaèb. Zaradi hudih omejitev
analognega naèina se je leta 1935 preusmeril na digitalnega. V letih od 1936
do 1938 mu je uspelo razviti in preizkusiti vrsto elektronsko logiènih
elementov, na osnovi katerih se je leta 1939 lotil gradnje razmeroma velikega
sistema, ki bi lahko re¹eval sisteme do 30 linearnih enaèb. Velik del sistema
je bil zgrajen in preizku¹en, vendar je bilo delo leta 1942 prekinjeno in
stroj nikoli v celoti konèan.
ENIAC.
Na University of Pennsylvania je bil na Moore SCHool of Electrical Engineering
razvit in narejen najprej ENIAC in nato ¹e EDVAC. Delo na ENIACu (Electronic
Numerical Integrator and Calculator) se je prièelo leta 1943 pod vodstvom John
Mauchly in J. Presper Eckert. Denar je zagotovila ameri¹ka vojska in eden od
glavnih motivov je bila potreba po raèunanju in tiskanju balistiènih tabel za
razne vrste topov in bombnih merilcev v letalih. Kolièina raèunanja, ki je
potreben pri pripravi teh tabel, je tako velika, da so bii elektromehanski
stroji dosti prepoèasni. ENIAC je bil dokonèan leta 1945, uradno pa se je
delo na njem zaèelo leta 1946.
Programiranje ENIACa je bilo roèno s postavljanjem stikal in povezovanjem
kablov. Med ukazi so bili tudi pogojni skoki in ni uporabljal traka z ukazi.
Med programiranjem je stroj stal in ni bil uporaben za re¹evanje drugih
problemov. S stali¹èa uporabe je bil to korak nazaj, ki ga pa ni te¾ko
razumeti, èeupo¹tevamo, da so bile operacije na ENIACu pribli¾no 1000-krat
hitrej¹e, kot pa na elektromehanskih raèunalnikih in tudi veliko hitrej¹e od
èitalnikov luknjanega traku ali kartic.