Svetloba in barve

Svetlobo imenujemo elektromagnetne valove, ki jih zaznava ~lovesko oko.

Svetlobo sevajo telese segreta na dovolj visoko temperaturo. ^e se temperatura telesa povi{uje, se spekter elektromagnetnih valov, ki jih telo oddaja pomika k kraj{im valovnim dol`inam.

Issac Newton je leta 1666 z prizmo razklonil ozek pas son~ne svetlobe. Dobil je barvni prehod v katerem se barve spreminjajo od od rde~e proti vijoli~ni.

Ko je te razklonjene sestavine spet sestavil v en snop, je dobil belo svetlobo. Iz tega je sklepal, da so razli~ne barve teles posledica razli~no mo~nega vpijanja in odbijanja njihovih povr{in. Sku{al je ugotoviti koliko barv je sploh mogo~e dobiti. Newtonove ugotovitve so bile popolnoma nasprotujo~e s spoznanji slikarjev o me{anju barv. Medtem ko so slikarji z me{anjem zelene in rde~e dobili rjavo, je on dobil rumeno. Kasneje so uvedli dva pojma za me{anje barv.

Aditivno me{anje
Subtraktivno me{anje