^love{ki vid



^love{ko oko zaznava svetlobo z valovno dol`ino od pribli`no 400 nm do pribli`no 700 nm.

Zadnjo steno o~esa pokriva za svetlobo ob~utljiva plast, mre`nica, ki je na gosto prepletena z `iv~nimi kon~i~i. Lo~imo dve glavni vrsti `iv~nih kon~i~ev (svetlobnih fotoreceptorjev), ~epke za dnevno ali fotopi~no gledanje in pal~ke za no~no ali skotopi~no gledanje. ^epki so treh vrst razli~no ob~utljivi za posamezni del spektra in registrirajo svetlobo predvsem pri mo~ni osvetlitvi. Najgosteje so razporejeni v rumeni pegi. Pal~ke so pri mo~ni osvetljitvi mre`nice skrite v njej, pri {ibki osvetlitvi pa se iz nje dvignejo.



Ob~utljivost vsake vrste ~epkov le za dolo~en del spektra omogo~a mo`ganom zaznavanje barv. ^epki z najve~jo ob~utljivostjo pri 450 nm dajejo vtis modre, ~epki z ob~utljivostjo pri 550 nm vtis zelene in tisti z najve~jo ob~utljivostjo pri 600 nm, vtis rde~e barve. Svetloba, ki dosega oko ima le redko eno samo valovno dol`ino. Najve~krat je me{anica ve~ valovnih pasov ter najbolj vzburja ~epke, ki so najbolj ob~utljivi za te pasove. Vidni center mo`ganov registrira koli~ino, s katero je vzbujen vsak tip ~epkov, barva pa nastane kot njihova kombinacija. ^e svetloba sestoji iz valovnih dol`in vseh pasov vidnega dela spektra v enakih koli~inah, potem jo o~esno-mo`ganski sistem zazna kot belo svetlobo. ^e pa na mre`nico ne pade svetloba, tj. ~e v vidni center mo`ganov ne pride noben dra`ljaj, imamo ob~utek ~rne barve.



Barva, ki ustreza dolo~eni valovni dol`ini svetlobe, se imenuje spektralna barva. Imena spektralnih barv, ki so povezana z dolo~enim valovnim podro~jem spektra, so prikazana v tabeli.





Za razlo~evanje dveh sosednjih spektralnih barv je potrebna dolo~ena razlika v valovni dol`ini svetlobe. Ta razlika je v podro~ju rumene in zelene relativno majhna in meri od 1 do 2 nm, v podro~ju modre in rde~e svetlobe pa meri pribli`no 3 do 5 nm.
Tako lo~i normalno ~lovesko oko okrog 128 spertralnih barv.