^love{ko oko zaznava svetlobo z valovno dol`ino od pribli`no 400 nm do pribli`no 700 nm.
Zadnjo steno o~esa pokriva za svetlobo ob~utljiva plast, mre`nica,
ki je na gosto prepletena z `iv~nimi kon~i~i. Lo~imo dve glavni vrsti
`iv~nih kon~i~ev (svetlobnih fotoreceptorjev), ~epke za dnevno ali
fotopi~no gledanje in pal~ke za no~no ali skotopi~no gledanje. ^epki
so treh vrst razli~no ob~utljivi za posamezni del spektra in registrirajo
svetlobo predvsem pri mo~ni osvetlitvi. Najgosteje so razporejeni
v rumeni pegi. Pal~ke so pri mo~ni osvetljitvi mre`nice skrite v
njej, pri {ibki osvetlitvi pa se iz nje dvignejo.
Ob~utljivost vsake vrste ~epkov le za dolo~en del spektra omogo~a mo`ganom
zaznavanje barv. ^epki z najve~jo ob~utljivostjo pri 450 nm dajejo
vtis modre, ~epki z ob~utljivostjo pri 550 nm vtis zelene in
tisti z najve~jo ob~utljivostjo pri 600 nm, vtis rde~e barve. Svetloba,
ki dosega oko ima le redko eno samo valovno dol`ino. Najve~krat je
me{anica ve~ valovnih pasov ter najbolj vzburja ~epke, ki so najbolj
ob~utljivi za te pasove. Vidni center mo`ganov registrira koli~ino, s
katero je vzbujen vsak tip ~epkov, barva pa nastane kot njihova kombinacija.
^e svetloba sestoji iz valovnih dol`in vseh pasov vidnega dela spektra v
enakih koli~inah, potem jo o~esno-mo`ganski sistem zazna kot belo
svetlobo. ^e pa na mre`nico ne pade svetloba, tj. ~e v vidni center mo`ganov
ne pride noben dra`ljaj, imamo ob~utek ~rne barve.
Barva, ki ustreza dolo~eni valovni dol`ini svetlobe, se imenuje spektralna barva. Imena spektralnih barv, ki so povezana z dolo~enim valovnim podro~jem spektra, so prikazana v tabeli.
Za razlo~evanje dveh sosednjih spektralnih barv je potrebna dolo~ena
razlika v valovni dol`ini svetlobe. Ta razlika je v podro~ju rumene in
zelene relativno majhna in meri od 1 do 2 nm, v podro~ju modre in rde~e
svetlobe pa meri pribli`no 3 do 5 nm.
Tako lo~i normalno ~lovesko oko okrog 128 spertralnih barv.