Note

V glasbi praviloma uporabljamo le tone izbranih višin, ki sestavljajo tonski sistem. Za označevanje osnovnih tonov uporabljamo v evropski glasbi običajno črke abecede c, d, e, f, g, a, h (angleži uporabljajo namesto črke h črko b) ali pa solmizacijske zloge do, re, mi, fa, so (sol), la, ti (si). V tonskem sistemu se zaporedje osnovnih tonov večkrat ponovi. Del tonskega sistema med zaporednima ponovitvama oznake tona imenujemo oktava. Glede na osnovno malo oktavo označujemo tone v nižjih oktavah z velikimi črkami in odmikom, npr. D2; tone v višjih oktavah pa z malo črko in odmikom, npr a1.

Razmiki med toni so večji ali manjši. Manjšemu pravimo polton, večjemu pa celi ton. Dva poltona sestavljata celi ton. Z višajem označujemo zvišanje tona za polton, z nižajem pa znižanje tona za polton.

V računalništvu navadno uporabljamo c-durovo lestvico in tonski sistem, ki temelji na komornem tonu a1 = 440 Hz. V tem sistemu sestavljajo toni geometrijsko zaporedje. Razmerje med višinama zaporednih tonov je enako 12√ 2 = 1.05946. To zagotavlja, da ima posamezni ton v nižji (višji) oktavi polovično (dvojno) višino.

ton O o o1 o2 o3
c 65 131 262 523 1046
c (d) 69 139 277 554 1109
d 73 147 294 587 1175
d (e) 78 156 311 622 1244
e 82 165 330 659 1318
f 87 175 349 698 1397
f (g) 92 185 370 740 1480
g 98 196 392 784 1568
g (a) 104 208 415 831 1661
a 110 220 440 880 1760
a (h) 117 233 466 932 1865
h 123 247 494 988 1976
Tonski sistem