mol~i
nezamudna
be`i
~ez mestni trg luna sanjava.
Vse v mraku
mirno
na vodnjaku
samo
tih vetrc z vodoj poigrava.
{ume
in rosice
p{se
brez konca v broneno kotanjo;
brezdanj je
ta vir,
{epetanje,
nemir
brezkoncna, kot misli so nanjo.
ni cest,
ah, v Elizij
do zvezd
ne morete kaplje {ume~e.
In smele
`elje
do Angele
moje
hitite zaman hrepene~e...
mol~i,
nezamudna
be`i
~ez mestni trg luna sanjava,
ki ru{i
pokoj
moji du{i
nocoj,
brezskrbno pa deklica spava.