Tale odlomek je iz revije Moj Mikro, januar 1993.



                 Splet norosti in bole"cine (odlomek)

                          Bo"stjan Troha

  Metamorfoza je, vsemu navkljub, morbidna zadeva. Zlasti jo, zapre"zeno
v fikciji, avtorji radi uporabljajo kot degradacijo in propadanje
protagonistov (ali pa"c antagonistov), kar je povsem druga"ce od
preobrazbe v naravi. Lepa primera sta preobrazba metulja in 
povampirjenje. Po legendi namre"c vampirji nastanejo iz najbolj 
po"stenih in pravi"cnih ljudi, ki se preobrazijo v svoje nasprotje.
Ljudem zasajajo zobe v vratove in spijo v trugah postlanih s 
tretjerazrednim transilvanskim blatom. Vlad Dracul, najpopularnej"si med
njimi in avtorjev osebni prijatelj ter zaupnik, je bil svoje dni "cislan
in spo"stovan Romun, vendar se je po nerodnem spletu okoli"s"cin
preobrazil.

  V naravi pa gredo stvari ve"cinoma v nasprotno smer, od slabega k 
dobremu. Li"cinka se preobrazi v gosenico, ta pa v pre"cudovitega
metulja, ki srka med iz "se pre"cudovitej"sih cvetic, zbiratelji pa jih,
prebodene z iglicami, zbirajo v naj"cudovitej"se zbirke. Fr"calo je
seveda "cisto navaden insekt, pa vendar precej druga"cno od Gregorja
Samse v Kafkovi Preobrazbi, ki se ne spreletava na "zivopisanih krilcih,
ampak cepeta s "stevilnim no"zicami, pu"s"ca nemarne made"ze po stenah
in ima te"zave z odejo (kaj rada mu zdrsne z gladkega hitina), u"ziva pa
le ob visenju s stropa, ko nihaje opazuje svojo zanemarjeno "cumnato.
Gregor se je iz "cloveka preobrazil v insekta, za katerega sicer ne
zvemo o izgledu, jasno pa je, da v novi podobi ne more biti ve"c 
trgovski potnik, kar je vsekakor degradacija. Izka"ze se, da ga celo
dru"zina no"ce ve"c, in Gregor zaradi du"sevnih in jabol"cnih ran 
izdahne.

  Svojevrstno parodijo na Preobrazbo smo si pred kratkim hodili 
ogledovat v kino, kjer so vrteli Verhoevenovo Golo kosilo, kljub 
komi"cnim pasa"zam, "se malo bolj abstraktno od Preobrazbe. Omeniti
velja, da si metamorfoze ni izmislil niti Kafka s svojim Gregcem, kaj
"sele Borroughs, avtor Golega kosila, s prenosnimi pisalnimi stroji,
ali celo plitvi Terminator (kjer pa se gledalec nagleda sapojemajo"cih
posebnih u"cinkov, ki se bodo po prebranih obeh "clankih pa"c zdeli
popolnoma vsakdanji). 

  "Ze Homer - v"casih se vpra"samo, "ce Homerju nemara ni bilo ime "Ze, 
saj se je skoraj vsega spomnil "Ze on - je posvetil metamorfozi dve 
poglavji iz Odiseje (Proteus in Kirka), rimski pesnik Ovidij pa je v knjigi 
Metamorfoze nasul z zgodbicami o preobrazbi. Spomnimo se "se Gogoljevega 
Nosu, kjer del telesa (nos, seveda) postane samostojno bitje - nekaj 
podobnega nam tudi pripoveduje William Lee o nekem drugem delu telesa - 
Prosperja Merimeeja Lokis (po litvansko medved, saj je junakinja napol 
"zenska, napol medved) in "se Flaubertovega Saint-Juliena. Nemara 
najznamenitej"so metamorfozo si je privo"s"cil doktor-Jekyll-in-gospod-Hyde, 
kjer prvi "se nekako shaja, drugemu pa asocialno vedenje onemogo"ca zdrav 
odnos do okolice. Ali, kot je posre"ceno zapisal Irving Massey: Jekyll can 
hide in Hyde, but where is Hyde to hide ? Celo zadevo pa so, kot vse ostalo, 
do meje neokusnega zakomplicirali psihiatri in filozofi. Tokrat se je najbolj 
posre"cilo Freudu in Fichteju, vendar se v njuna razglabljanja ne bomo podajali.

  Ogledati si moramo namre"c dva "cudovita programa za metamorfozo;
CineMorph (GVP) in Morph Plus (ASDG), na katera smo med nakladanjem o
preobrazbi skorajda pozabili.

----Konec odlomka----