Psihofizi~nost
Ameri{ki slikar Albert Munsell je leta 1915 barvam dolo~il tri lastnosti.
Barvni odtenek je ime barve, npr. rde~a, in je psiholo{ka
spremenljivka.
Nasi~enost je mera za ~isto~o slike. ^imbolj je barvni vzorec
sestavljen, tembolj je umazan. ^e k rde~i me{amo belo, rde~o ma`emo,
manj{amo njeno ~istost. Ro`nata je potemtakem le umazana rde~a. Pastelne
barve so relativno nenasi~ene, ker vsebujejo ve~ bele kot `ivahne nasi~ene
barve.
Svetlost kot fiziolo{ka koli~ina za zaznavanje sevanja objektov.
Slikarji z dodajanjem ~rnega pigmenta v ~ist pigment manj{ajo svetlost.
Sestavil je tridimenzionalno drevo v katerem
vsaka veja nosi po en barvni ton. ^eprav nepopolno je dolgo slu`ilo kot
referenca v slikarstvu in industriji in povsod tam, kjer potrebujemo le opis
barv in njihovo grobo razmestitev.
^e se barve razlikujejo samo po nasi~enosti, lahko zdravo oko razlikuje od
16 rumenih do 23 rde~ih in vijoli~astih barv. ^love{ko oko je najbolj
ob~utljivo na spremembo svetlosti. Tako lahko razlikuje zaradi spremembe
svetlosti in nasi~enosti okrog 350000 razli~nih barv.
Munssellovo dolo~anja barv je subjektivno. Odvisno je od velikosti
vzorca, barve okolice,
svetlosti okolja in od osebne presoje opazovalca. Zato barve dolo~amo
s fizikalnimi koli~inami, ki jih lahko merimo:
- dominantna valovna dol`ina : ustreza barvnem odtenku
- ~istost : ustreza nasi~enosti
- svetlost