PLANISKI POHODI PD Dravograd za leto 1995

ROMBON, 2208m

Iz doline Koritnica pri Logu pod Mangrtom se Rombon kaze kot mogocna piramida; proti dolini Moznice se spusca s strmimi stenami. Samo z juga je videti sirsi in zloznejsi. Med prvo svetovno vojno je sla crta soske fronte naravnost cez njegov vrh. Rombon je bil eden najbolj utrjenih vrhov na avstrijski strani. Zaradi strateskega pomena je bil prizorisce krvavih bojev in je zahteval veliko zrtev, ki so jih pokopali na vojaskih pokopaliscih v Logu pod Mangrtom in v okolici Bovca. Se danes spominjajona tiste dni ostanki kavern, bunkerjev, stevilnih strelskih jarkov in stare vojaske poti.

Opis poti
Kljub stevilnim vojaskim cestam, ki so jih tod naredili med prvo svetovno vojno, moramo danes zaceti vzpon na Rombon v kraju Bovec pri tamkajsnji zupni cerkvi v nadmorski visini 483 metrov. Nejprej gremo skozi redek listnat gozd, v katerem lahko spomladi obcudujemo nestete cvetove pomladanskega zafrana (Crocus vernus) in pomladanskega velikega zvoncka (Leucojum vernum) , jeseni pa vijolicaste cvetove jesenskega podleska (Colchicum autumnale). Naprej vodi pot cez travnike, ki so ze marca cisto modri od premnogih cvetov spomladanskega svisca (Gentiana verna).

Za zadnjo hiso se zacne pri izviru s koritom dolgotrajen vzpon z redko vegetacijo, ki so jo hudo pomulile tudi koze. Pot vodi v udobnem vzponu cez skalno stopnjo, prav na poti in ob njej pa lahko spoznamo stevilne megalodontidne skoljke. Tam, kjer na pot pogosto stopi noga, so jih podplati lepo zgladili in so zelo dobro vidne. Ko premagamo strmo stopnjo, pridemo v redek bukovo smrekov gozd , nato pa kmalu na opusceno planino Goricica v visini 1330 metrov. Spet smo v znacilnem kraskem svetu; na vrhu znacilne glave Cukla je spomenik iz prve vojne, vendar zal razpadel. Na koncu se povzpnemo po strmem gruscnatem zlebu ter sirokem slemenu na vrh. Po petih do sestih urah hoje je vrh Rombona nagrada z oseznim razgledom.

Vodniki / Dodatne informacije o izletu
Sonja Buhvald, tel. 85-823
Franc Kadis, tel.

             Nazaj        Na zacetek besedila


Napisala: Sonja Buhvald
Zadnja sprememba: 15.junij 1995

KORITA KORITNICE IN MOZNICE


a.) Zgornja korita Koritnice

Za Logom pod Mangrtom sledi cesta Koritnici, katere voda spominja na lesketajoc se akvamarinsko moder kristal. Kaksna dva kilometra juzno od Loga pod Mangrtom je Koritnica izdolbla okrog 100m dolga in 60 metrov globoka korita. Lep pogled v korita je s cestnega mostu cez Koritnico pri spodnji trdnjavi Kluze.

b.) Korita Moznice

Priblizno kilometer juzno od mostu cez Koritnico pritece vanjo Moznica. Malo pred izlivom si je tudi ta recica zarezala skozi debelo plast kamenin okrog 150 metrov dolga, 20 do 30 metrov globok in le nekaj metrov siroka korita. 

             Nazaj        Na zacetek besedila


Napisala: Sonja Buhvald
Zadnja sprememba: 15.junij 1995

KRN, 2245m

Krn-samotni razglednik. Zaradi svoje okolico obvladujoce lege na jugu Julijskih Alp je s Krna vseobsegajoc razgled po julijskih vrhovih.
Eden najlepsih in tudi najbolj obiskovanih dostopov na vrh vodi s severovzhoda mimo Krnskega jezera. Cisto drugacno pokrajino pa dozivljamo, ce se vzpenjamo z juga prek planinskih pasnikov.
Ljubitelji plezalnih poti si lahko izberejo zahodni dostop na Krn iz vasi Dreznica; plezalna pot je kratka in nezahtevna, pristop pa dolg (1700m visinske razlike!).

Na Krn s severovzhoda mimo Krnskega jezera - kratek pogled na pot

Dostop
S prelaza Vrsic ali iz Bovca v dolino Lepene do Doma dr. Klementa Juga.

Potek poti
Dom dr.Klementa Juga (680m)-Dom pri Krnskih jezerih (1385m) 2 uri
Dom pri Krnskih jezerih (1385m)-Krnsko jezero (1395m) 10 min
Krnsko jezero (1395m)-Krn (2245m)-Gomisckovo zavetisce na Krnu (2182m) 2.30 ure

Vodniki / Dodatne informacije o izletu
Sonja Buhvald, tel. 85-823
Franc Kadis, tel.

             Nazaj        Na zacetek besedila


Napisala: Sonja Buhvald
Zadnja sprememba: 15.junij 1995

JALOVEC, 2645m

Jalovec spada med najlepse gore Julijskih Alp. Stroji na sticiscu grebenov nad tremi dolinami: Planico, Trento, in Koritnico. V vsako kaze drugacno podobo, za vse pa je skupna mogocna in nezgresljiva priostrena oblika. Marsikdo bi pritrdil, da je najlepsi iz Planice, kjer ostro odrezane stene dajejo videz velikega skladnega kristala. Ni cudno, da je njegova slika s te strani nepograsljiva v vsaki knjigi o nasih gorah. Na vrh sta speljani dve zavarovani poti. Najlazji pristop je z juzne strani, od Zavetisca pod Spickom. Tukaj opisani vzpon po severozahodnem grebenu s Kotovega sedla je resna in dolga visokogorska tura.


Izhodisce
 Iz Ratec se mimo planiskih skakalnic pripeljemo do Planinskega doma v Tamarju, 1108m.

Opis poti
 Proti cilju nas povedejo markacije. Sprva hodimo po ravnem skozi gozd, nato pa vedno bolj strmo cez zelenice proti velikemu gruscnatemu koritu pod Jalovcem. Ko zapustimo zadnje trave, nas oznake usmerijo desno na strmo gredino. Prek nje dosezemo planoto pod Kotovim sedlom, ki je polna velikih balvanov, nato pa se sedlo, 2138m visoko. Tu zavijemo levo. Sledimo markacijam, ki nas vecinom vodijo po koritniski strani grebena. Pot je zavarovana in se tik pod vrhom zdruzi s tisto, ki pripelje z juzne strani.

Sestop
 Sestopimo po klinih in jeklenicah proti Zavetiscu pod Spickom. Pod skalnatim vrsnim delom dosezemo prodnato ravnico Na jezercih. Jugozahodno pod nami pada v Koritnico strm Loski zleb, severovzhodno pa proti Tamarju Jalovcev ozebnik. Skozenj je najhitrejsi povratek na izhodisce, vendar se tja napotimo le, ce so primerne razmere in ce smo pravilno opremljeni. V zgodnjem poletju je v nejm velika nevarnost padajocega kamenja (celada), pozneje pa je sneg tako trd, da so dereze in cepin nujni.

Manj nevaren, vendar vseeno zahteven, je sestop cez Jalovsko skrbino. Sledimo markacijam, ki nas povedejo navzdol na trentarsko stran juzno od stranskega vrha Golicice. Pot je izpostavljena in speljana preko skalnih skalnatih plati. Na vzhodni strani Golicice stopimo na Jalovsko skrbino. Caka nas se spust preko kratke, slabo zavarovane stene pod Jalovcev ozebnik. Brez tezav se spustimo na izhodisce.

Visinska razlika
 1500m

Najprimernejsi cas
 Poletje in zgodnja jesen.

Tezave
 Tura je zahteven visokogorski izlet po markiranih in zavarovanih poteh. S Kotovega sedla do ravninice Na jezercih plezamo cez skalnat, izpostavljen, vendar zavarovan svet. Kadar je Na jezercih se sneg, je velika nevarnost za zdrs v Loski zleb ali Jalovcev ozebnik. Sestop skozi ozebnik zahteva uporabo celade, derez in cepina. Sestop cez Jalovsko skrbino je tudi zahteven, ker je izpostavljen.

Dolzina ture
 Tamar-Kotovo sedlo 3 ure
Kotovo sedlo - vrh 2-3 ure
Vrh - Na jezercih 1 ura
Sestop skozi ozebnik 2-3.30 ure
Sestop cez Jalovsko skrbino 3-4 ure
Skupaj 9-11 ur

Zavetisci
 Dom v Tamarju, 1108m
Zavetisce pod Spickom, 2052m

Vodniki / Dodatne informacije o izletu
 Sonja Buhvald, tel. 85-823
Franc Kadis, tel.

             Nazaj        Na zacetek besedila


Napisala: Sonja Buhvald
Zadnja sprememba: 9.julij 1995

MONTE CRISTALLO - CIMA DI MEZZO, 3153m

Monte Cristallo, eden najmogocnejsih skalnatih lepotcev v Ampeskih Dolomitih, se vzpenja severovzhodno nad Cortino 'd Ampezzo. Je izziv mnogih izkusenih gornikov. Tako, kot pri sosednjih masivih so tudi tu potekali boji v prvi svetovni vojni (1915-1918), zato so ostale se mnoge nadelane poti iz tistih casov, ki so prica takratnih razmer. Na visino 3000m je speljana sedeznica in gondola, kjer je tudi razgledna tocka in je primerna predvsem za tiste, ki se ne nameravajo povzpeti na vrh.

Tezavnost
Zahtevna zavarovana pot.

Oprema
Potrebna oprema za samovarovanje (plezalni pas, pomozne vrvice, vponke z matico, zaviralna ploscica) in celada.

Izhodisce
Passo di Tre Croci,1809m-postaja za sedeznico, ki vodi do koce Son Forca, 2215m in koce G. Lorenci, 2932m

Zavetisce
Koca G. Lorenzi, 2932m

Visinska razlika
Vzpon: ca. 200m
Spust: ca. 200m

Dolzina ture
Koca G. Lorenzi-Cima di Mezzo 1 1/2 ure
Cima di Mezzo-koca G. Lorenzi 1 ura

Vodniki / Dodatne informacije o izletu
Sonja Buhvald, tel. 85-823
Franc Kadis, tel.


Napisala: Sonja Buhvald
Zadnja sprememba: 5.julij 1995

Na zacetek besedila

Seminarsko nalogo sestavila: Sonja Buhvald, dipl.ing.rac.
Sola: Gimnazija Ravne na Koroskem
RFC-822: Sonja.Buhvald@guest.arnes.si
Datum: 10.julij 1995